Page 385 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 385
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
Evroskeptik – človek, ki dvomi v prednosti združevanja v Evropsko
unijo.
č) str. 136 (naloga): Razmisli: Ugotovi prednosti povezovanja Evrope in
njene slabosti.
XXVII. vsebinski sklop/tema: SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI
VOJNI
– naslov: Samostojna Slovenija
– akterji: Slovenija, Evropska skupnost, Jugoslavija, članice Evropske
skupnosti, slabše razvite države EU, družina evropskih držav
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (menjava političnega in gospo-
darskega sistema), vrsta dogodkov (vojna za Slovenijo, posredovanje EU,
mednarodno priznanje Slovenije), evro-atlantske (gospodarsko sodelova-
nje z evropskimi državami, hitra včlanitev v EU)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Proslava ob razglasitvi neodvisnosti
Slovenije 26. junija 1991«, »Menjava označb države na mejnem prehodu
Ljubelj«, »Pred Prešernovim kipom v Ljubljani v dneh vojne«, »Sloven-
ska delegacija ob sprejemu v članstvo OZN«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 165 (osrednje besedilo): Vojna za Slovenijo: Slovenska skupščina je
25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad
svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti.
Zvezni policiji in vojski je ukazala, da preprečita slovenske ukrepe. 27. ju-
nija so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slo-
vensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo. Jugoslovanski vojaški
poseg je bil slabo pripravljen. Podcenjevali so slovensko pripravljenost za
obrambo samostojnosti. Mnogi jugoslovanski vojaki sploh niso vedeli, za
kaj se borijo, in so se množično predajali slovenskim silam. Slovenska voj-
ska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zase-
dli vse mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokira-
li v njenih vojašnicah. Teden dni kasneje, 3. julija 1991, je bila intervencija
končana in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.
Hkrati z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejav-
nost. Zaradi vojaškega posredovanja jugoslovanske strani in jasno izpriča-
ne odločnosti, s katero je Slovenija branila pravico do samoodločbe, je njen
mednarodni ugled naglo naraščal. Tudi v tujini so na osamosvajanje demo-
Evroskeptik – človek, ki dvomi v prednosti združevanja v Evropsko
unijo.
č) str. 136 (naloga): Razmisli: Ugotovi prednosti povezovanja Evrope in
njene slabosti.
XXVII. vsebinski sklop/tema: SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI
VOJNI
– naslov: Samostojna Slovenija
– akterji: Slovenija, Evropska skupnost, Jugoslavija, članice Evropske
skupnosti, slabše razvite države EU, družina evropskih držav
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (menjava političnega in gospo-
darskega sistema), vrsta dogodkov (vojna za Slovenijo, posredovanje EU,
mednarodno priznanje Slovenije), evro-atlantske (gospodarsko sodelova-
nje z evropskimi državami, hitra včlanitev v EU)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Proslava ob razglasitvi neodvisnosti
Slovenije 26. junija 1991«, »Menjava označb države na mejnem prehodu
Ljubelj«, »Pred Prešernovim kipom v Ljubljani v dneh vojne«, »Sloven-
ska delegacija ob sprejemu v članstvo OZN«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 165 (osrednje besedilo): Vojna za Slovenijo: Slovenska skupščina je
25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad
svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti.
Zvezni policiji in vojski je ukazala, da preprečita slovenske ukrepe. 27. ju-
nija so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slo-
vensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo. Jugoslovanski vojaški
poseg je bil slabo pripravljen. Podcenjevali so slovensko pripravljenost za
obrambo samostojnosti. Mnogi jugoslovanski vojaki sploh niso vedeli, za
kaj se borijo, in so se množično predajali slovenskim silam. Slovenska voj-
ska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zase-
dli vse mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokira-
li v njenih vojašnicah. Teden dni kasneje, 3. julija 1991, je bila intervencija
končana in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.
Hkrati z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejav-
nost. Zaradi vojaškega posredovanja jugoslovanske strani in jasno izpriča-
ne odločnosti, s katero je Slovenija branila pravico do samoodločbe, je njen
mednarodni ugled naglo naraščal. Tudi v tujini so na osamosvajanje demo-
