Page 388 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 388
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
ološko pojmovanje, ki ima svoj izvir v političnih opredelitvah iz druge po-
lovice 20. stol in ga je mogoče identificirati zlasti v kontekstu medijskega
poročanja.
Naše temeljno analitično orodje predstavljajo metode kvantitativne in
kvalitativne analize. S pomočjo prvih skušamo zajeti temeljne značilnosti
celotnega korpusa izbranih besedil in izmeriti pogostost rabe pojma Evro-
pa. Ker je »Evropa« bodisi kot referenčna točka ali kot samostojna učna
vsebina najpogosteje in najtemeljiteje obravnavana v okviru predmeta zgo-
dovina, smo našo analizo zasnovali okoli tovrstnih učbenikov, ki jih pri-
merjamo z materialom, ki se uporablja ali se je uporabljal pri predmetih ge-
ografija in DVE. Kvantifikacija pojma Evropa v izbranem materialu poka-
že, da v pogostosti rabe med osemletko in devetletko ni bistvene razlike.
Evropa se pojavlja razmeroma pogosto, najpogosteje se rabi zlasti v okviru
vsebin, ki so vezane na zgodovinsko obdobje novega veka, še zlasti »sodob-
no zgodovino«, pri čemer v besedilih prevladuje njeno geografsko in geo-
politično pojmovanje.
V okviru kvalitativnih metod analizo utemeljujemo na konceptih jezi-
kovne pragmatike, s pomočjo katerih raziskujemo dinamiko tvorjenja po-
mena pojma Evropa v izbranem učbeniškem materialu oziroma skušamo
pokazati na njegove »problematične« in »neproblematične« rabe. S po-
močjo izbranih primerov iz učbeniškega materiala najprej osvetljujemo
kontekstualne značilnosti rabe pojma Evropa v izbranih učbenikih (od
različnih vidikov širšega, neposrednega in jezikovnega konteksta) ter pred-
stavljamo značilnosti rabe pojma Evropa v luči »učbeniškega sloga pisa-
nja« kot tipa posebne govorne dejavnosti. Kot primere različnih strategij
tvorjenja pomena pojma Evropa, ki temeljijo zlasti na razmerju med eks-
plicitnim in implicitnim, prikazujemo t. i. »nejasne rabe« in štiri različne
problematične rabe, kot jih lahko najdemo v izbranih učbenikih in ki vse-
bujejo elemente ideoloških reprezentacij Evrope: 1) evrocentrizem in iz-
ključenost »neevropskih« perspektiv iz prikaza dogodkov, procesov, ljudi,
institucij; 2) prikazovanje Evrope z vidika nacionalnih in/ali trenutnih po-
litičnih interesov; 3) nekritična obravnava dogodkov, procesov, ljudi, insti-
tucij v kontekstu (zgolj ali poudarjeno) pozitivnega prikaza Evrope; 4) ste-
reotipno prikazovanje Evrope skozi »ne-/manj civiliziranega« Drugega.
V zadnjem delu predstavljamo korpus izpisov vseh pojavitev, ki s svojo
strukturo omogoča nadaljnje analize ne le besedil, ki so povezana s pojmo-
vanjem Evrope v izbranem materialu, temveč tudi spremljajočega slikov-
nega materiala.
ološko pojmovanje, ki ima svoj izvir v političnih opredelitvah iz druge po-
lovice 20. stol in ga je mogoče identificirati zlasti v kontekstu medijskega
poročanja.
Naše temeljno analitično orodje predstavljajo metode kvantitativne in
kvalitativne analize. S pomočjo prvih skušamo zajeti temeljne značilnosti
celotnega korpusa izbranih besedil in izmeriti pogostost rabe pojma Evro-
pa. Ker je »Evropa« bodisi kot referenčna točka ali kot samostojna učna
vsebina najpogosteje in najtemeljiteje obravnavana v okviru predmeta zgo-
dovina, smo našo analizo zasnovali okoli tovrstnih učbenikov, ki jih pri-
merjamo z materialom, ki se uporablja ali se je uporabljal pri predmetih ge-
ografija in DVE. Kvantifikacija pojma Evropa v izbranem materialu poka-
že, da v pogostosti rabe med osemletko in devetletko ni bistvene razlike.
Evropa se pojavlja razmeroma pogosto, najpogosteje se rabi zlasti v okviru
vsebin, ki so vezane na zgodovinsko obdobje novega veka, še zlasti »sodob-
no zgodovino«, pri čemer v besedilih prevladuje njeno geografsko in geo-
politično pojmovanje.
V okviru kvalitativnih metod analizo utemeljujemo na konceptih jezi-
kovne pragmatike, s pomočjo katerih raziskujemo dinamiko tvorjenja po-
mena pojma Evropa v izbranem učbeniškem materialu oziroma skušamo
pokazati na njegove »problematične« in »neproblematične« rabe. S po-
močjo izbranih primerov iz učbeniškega materiala najprej osvetljujemo
kontekstualne značilnosti rabe pojma Evropa v izbranih učbenikih (od
različnih vidikov širšega, neposrednega in jezikovnega konteksta) ter pred-
stavljamo značilnosti rabe pojma Evropa v luči »učbeniškega sloga pisa-
nja« kot tipa posebne govorne dejavnosti. Kot primere različnih strategij
tvorjenja pomena pojma Evropa, ki temeljijo zlasti na razmerju med eks-
plicitnim in implicitnim, prikazujemo t. i. »nejasne rabe« in štiri različne
problematične rabe, kot jih lahko najdemo v izbranih učbenikih in ki vse-
bujejo elemente ideoloških reprezentacij Evrope: 1) evrocentrizem in iz-
ključenost »neevropskih« perspektiv iz prikaza dogodkov, procesov, ljudi,
institucij; 2) prikazovanje Evrope z vidika nacionalnih in/ali trenutnih po-
litičnih interesov; 3) nekritična obravnava dogodkov, procesov, ljudi, insti-
tucij v kontekstu (zgolj ali poudarjeno) pozitivnega prikaza Evrope; 4) ste-
reotipno prikazovanje Evrope skozi »ne-/manj civiliziranega« Drugega.
V zadnjem delu predstavljamo korpus izpisov vseh pojavitev, ki s svojo
strukturo omogoča nadaljnje analize ne le besedil, ki so povezana s pojmo-
vanjem Evrope v izbranem materialu, temveč tudi spremljajočega slikov-
nega materiala.
