Page 378 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 378
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– slikovni material: fotografija (»Galski petelin in angleški lev«, »Bor-
ci za neodvisnost portugalskega Mozambika«, »Kronanje Bokasse«), ka-
rikatura (»Sovjetski voditelj Hruščov pod krinko antikolonializma«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 120 (komentar k sliki): Galski petelin in angleški lev sta oskublje-
na: moč evropskih imperijev zahaja.
b) str. 120 (osrednje besedilo): Zakaj je Evropa izgubila kolonije?: Če-
prav so države Srednje in Južne Amerike pridobile neodvisnost večinoma
že v 19. stoletju, spada še danes ta celina v gospodarskem pogledu med ne-
razviti svet. /…/
Azijske in afriške dežele so proces dekolonizacije večinoma opravile v
drugi polovici 20. stoletja. Narodi teh delov sveta so začeli razvijati naci-
onalno zavest. Nekateri azijski narodi so se kot deli kolonialnih imperijev
evropskih držav borili proti japonskim okupatorjem. Po vojni so se sklice-
vali na pravico do samoodločbe, zapisani v Atlantski listini. Zahtevam
po neodvisnosti je dala polet tudi Deklaracija o človekovih pravicah. Pone-
kod je pomembno vlogo odigrala drugačna verska pripadnost domačinov
v nasprotju s kolonizatorji. Med vojno uničene evropske države so vse sile
potrebovale za obnovo. Zato so težko obvladovale vrenje v svojih kolonijah.
Kolonije so se začele postopno otresati njihove oblasti.
c) str. 121 (osrednje besedilo): Ko so kolonije postale samostojne: V no-
vih državah so oblast marsikje prevzeli domači plemenski poglavarji in gro-
bo zavladali nad pripadniki drugih plemen. Sicer pa so nove države osta-
le večinoma revne.
Zaradi plemenske razdeljenosti posameznih držav in kulturne nera-
zvitosti se je marsikje kot uradni jezik ohranil jezik belih kolonizatorjev
(francoščina, angleščina). Kot državne meje so se ohranile stare koloni-
alne meje, ki pa niso bile v skladu z narodnostnimi mejami. Obmejna ob-
močja so postala vir pogostih spopadov. Spopadi pa so povzročali množič-
ne selitve, ljudje so umirali zaradi lahkote in bolezni.
Gospodarstvo so ob osamosvojitvi zapuščali evropski strokovnjaki, do-
mačih je bilo malo. Industrija, ki že dotlej ni dosegala razvitega sveta, je z
osamosvojitvijo izgubila stik z razvitimi. Ljudje se še danes večinoma preži-
vljajo s kmetijstvom. Hrane pridelajo premalo, pa še to večkrat uničijo na-
ravne nesreče (suše, poplave).
Zahodni svet se je v bivše kolonije vrnil v obliki neokolonializma (go-
spodarska odvisnost nerazvitih od razvitih). Multinacionalne družbe, ki
– slikovni material: fotografija (»Galski petelin in angleški lev«, »Bor-
ci za neodvisnost portugalskega Mozambika«, »Kronanje Bokasse«), ka-
rikatura (»Sovjetski voditelj Hruščov pod krinko antikolonializma«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 120 (komentar k sliki): Galski petelin in angleški lev sta oskublje-
na: moč evropskih imperijev zahaja.
b) str. 120 (osrednje besedilo): Zakaj je Evropa izgubila kolonije?: Če-
prav so države Srednje in Južne Amerike pridobile neodvisnost večinoma
že v 19. stoletju, spada še danes ta celina v gospodarskem pogledu med ne-
razviti svet. /…/
Azijske in afriške dežele so proces dekolonizacije večinoma opravile v
drugi polovici 20. stoletja. Narodi teh delov sveta so začeli razvijati naci-
onalno zavest. Nekateri azijski narodi so se kot deli kolonialnih imperijev
evropskih držav borili proti japonskim okupatorjem. Po vojni so se sklice-
vali na pravico do samoodločbe, zapisani v Atlantski listini. Zahtevam
po neodvisnosti je dala polet tudi Deklaracija o človekovih pravicah. Pone-
kod je pomembno vlogo odigrala drugačna verska pripadnost domačinov
v nasprotju s kolonizatorji. Med vojno uničene evropske države so vse sile
potrebovale za obnovo. Zato so težko obvladovale vrenje v svojih kolonijah.
Kolonije so se začele postopno otresati njihove oblasti.
c) str. 121 (osrednje besedilo): Ko so kolonije postale samostojne: V no-
vih državah so oblast marsikje prevzeli domači plemenski poglavarji in gro-
bo zavladali nad pripadniki drugih plemen. Sicer pa so nove države osta-
le večinoma revne.
Zaradi plemenske razdeljenosti posameznih držav in kulturne nera-
zvitosti se je marsikje kot uradni jezik ohranil jezik belih kolonizatorjev
(francoščina, angleščina). Kot državne meje so se ohranile stare koloni-
alne meje, ki pa niso bile v skladu z narodnostnimi mejami. Obmejna ob-
močja so postala vir pogostih spopadov. Spopadi pa so povzročali množič-
ne selitve, ljudje so umirali zaradi lahkote in bolezni.
Gospodarstvo so ob osamosvojitvi zapuščali evropski strokovnjaki, do-
mačih je bilo malo. Industrija, ki že dotlej ni dosegala razvitega sveta, je z
osamosvojitvijo izgubila stik z razvitimi. Ljudje se še danes večinoma preži-
vljajo s kmetijstvom. Hrane pridelajo premalo, pa še to večkrat uničijo na-
ravne nesreče (suše, poplave).
Zahodni svet se je v bivše kolonije vrnil v obliki neokolonializma (go-
spodarska odvisnost nerazvitih od razvitih). Multinacionalne družbe, ki
