Page 382 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 382
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
neuvrščenih. Helsinška listina, ki je bila podpisana ob koncu te konferen-
ce (1975), naj bi oznanila začetek konca hladne vojne.
c) str. 131–132 (osrednje besedilo): Zaton komunistične dobe: Mihail
Gorbačov je konec osemdesetih uvidel je, da je njegova država v izredno
težkem gospodarskem položaju. Lotil se je gospodarskih in političnih re-
form. Namesto centralno vodenega gospodarstva je odprl pot zasebni po-
budi, delovanju trga in tako hotel odpraviti nesposobne »gospodarje«.
Teh reform se je oprijel izraz »perestrojka«. Svobodnejše gospodarstvo
ni imelo le pozitivnih posledic, povzročilo je padanje industrijske proizvo-
dnje in rast inflacije. Močno se je povečala brezposelnost, ki jo država do
tega časa skoraj ni poznala. S tem se je zmanjšala socialna varnost.
Ljudje so dobili več osebnih svoboščin, svobodo govora, tiska, izraža-
nja političnega prepričanja. Te reforme so imenovali »glasnost«. Posle-
dica teh sprememb je bila sprostitev dotlej tlačenih nacionalnih in verskih
nasprotij, ki so vedno bolj razdirala državo.
Vzhodnoevropskim državam je Gorbačov dovolil svobodnejši razvoj.
To priložnost so hitro izkoristile in 1989 leta stopile na pot samostojnega
razvoja. Ponekod so vodilne komunistične stranke dopustile večstrankar-
ske volitve in mirno odšle z oblasti. Ta način so izbrale partije na Poljskem,
Madžarskem, v Češkoslovaški, Vzhodni Nemčiji in Bolgariji. Novembra
1989 so odprli mejo med obema Nemčijama, s tem je padel tudi berlinski
zid, simbol hladne vojne. Vzhodni Nemci so po mnogih desetletjih lahko
svobodno odšli v zahodni del.
Drugod, denimo v Romuniji, so se komunisti hoteli za vsako ceno obdr-
žati na oblasti, kar je povzročilo demonstracije, oborožene spopade in pre-
livanje krvi.
Komunistične večnacionalne države so zaradi nacionalnih nasprotij raz-
padle, na njihovih tleh so nastale nove države. Najprej so Sovjetsko zvezo
zapustile baltske države (leta 1990 in 1991). Sledile so jim še druge republi-
ke bivše Sovjetske zveze. /…/ Povsod pa ta prehod ni potekal mirno. Naj-
bolj krvavo se je zapletlo v Čečeniji, kjer se razmere po intervenciji Rusije še
konec 20. stoletja niso umirile.
Izven Evrope je komunistični svet preživel v 21. stoletje. Študentske
demonstracije v Pekingu 1989 leta na Trgu Tiananmen (Trg nebeškega
miru) so zahtevale demokracijo. Vojska je posegla z oklepniki in pobila več
tisoč demonstrantov. V devetdesetih letih je Kitajska uvedla nekatere go-
spodarske spremembe, vendar še vedno dosledno zavrača zahteve po de-
neuvrščenih. Helsinška listina, ki je bila podpisana ob koncu te konferen-
ce (1975), naj bi oznanila začetek konca hladne vojne.
c) str. 131–132 (osrednje besedilo): Zaton komunistične dobe: Mihail
Gorbačov je konec osemdesetih uvidel je, da je njegova država v izredno
težkem gospodarskem položaju. Lotil se je gospodarskih in političnih re-
form. Namesto centralno vodenega gospodarstva je odprl pot zasebni po-
budi, delovanju trga in tako hotel odpraviti nesposobne »gospodarje«.
Teh reform se je oprijel izraz »perestrojka«. Svobodnejše gospodarstvo
ni imelo le pozitivnih posledic, povzročilo je padanje industrijske proizvo-
dnje in rast inflacije. Močno se je povečala brezposelnost, ki jo država do
tega časa skoraj ni poznala. S tem se je zmanjšala socialna varnost.
Ljudje so dobili več osebnih svoboščin, svobodo govora, tiska, izraža-
nja političnega prepričanja. Te reforme so imenovali »glasnost«. Posle-
dica teh sprememb je bila sprostitev dotlej tlačenih nacionalnih in verskih
nasprotij, ki so vedno bolj razdirala državo.
Vzhodnoevropskim državam je Gorbačov dovolil svobodnejši razvoj.
To priložnost so hitro izkoristile in 1989 leta stopile na pot samostojnega
razvoja. Ponekod so vodilne komunistične stranke dopustile večstrankar-
ske volitve in mirno odšle z oblasti. Ta način so izbrale partije na Poljskem,
Madžarskem, v Češkoslovaški, Vzhodni Nemčiji in Bolgariji. Novembra
1989 so odprli mejo med obema Nemčijama, s tem je padel tudi berlinski
zid, simbol hladne vojne. Vzhodni Nemci so po mnogih desetletjih lahko
svobodno odšli v zahodni del.
Drugod, denimo v Romuniji, so se komunisti hoteli za vsako ceno obdr-
žati na oblasti, kar je povzročilo demonstracije, oborožene spopade in pre-
livanje krvi.
Komunistične večnacionalne države so zaradi nacionalnih nasprotij raz-
padle, na njihovih tleh so nastale nove države. Najprej so Sovjetsko zvezo
zapustile baltske države (leta 1990 in 1991). Sledile so jim še druge republi-
ke bivše Sovjetske zveze. /…/ Povsod pa ta prehod ni potekal mirno. Naj-
bolj krvavo se je zapletlo v Čečeniji, kjer se razmere po intervenciji Rusije še
konec 20. stoletja niso umirile.
Izven Evrope je komunistični svet preživel v 21. stoletje. Študentske
demonstracije v Pekingu 1989 leta na Trgu Tiananmen (Trg nebeškega
miru) so zahtevale demokracijo. Vojska je posegla z oklepniki in pobila več
tisoč demonstrantov. V devetdesetih letih je Kitajska uvedla nekatere go-
spodarske spremembe, vendar še vedno dosledno zavrača zahteve po de-
