Page 387 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 387
zetek
Vknjigi predstavljamo analizo rabe pojma Evropa v osnovnošolskih
učbenikih za pouk zgodovine, geografije ter državljanske (in do-
movinske) vzgoje in etike (in njenih historičnih predhodnic), ki predstavlja
dopolnilno študijo v okviru raziskovalnega projekta Oblikovanje, razvoj in
raba pojma Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do danes. Glavni cilj
omenjenega projekta, ki je potekal na Pedagoškem inštitutu od februarja
2008 do februarja 2011, je bilo raziskovanje različnih pojmovanj Evrope,
kakor so se le-ta pojavljala, oblikovala in preoblikovala v slovenskih medi-
jih od 20. stoletja do danes.
V analizi izhajamo iz predpostavke, da pojmovanje Evrope, kot ga dolo-
čajo pomembni (zgodovinski) mednarodni in notranji družbeno-politič-
ni dogodki ter ga reproducirajo mediji, prehaja tudi v izobraževalno polje,
kjer je pogosto impliciten in neproblematiziran del s kurikuli predpisane
in uradne vednosti. Znotraj pedagoškega diskurza se »spremenljive pred-
stave o Evropi«, ki s pomočjo javne (medijske) sfere postajajo del vsakda-
nje (in s tem tudi zaledne) vednosti, konstruirajo kot samoumevne in nor-
mativne. Prav institucionalni kontekst, kjer se tovrstna jezikovna raba od-
vija, in specifična (tj. vzgojno-izobraževalna) narava pedagoškega diskur-
za pa jim omogočata, da potrjujejo, pojasnjujejo, legitimizirajo in naturali-
zirajo ideološka, »trenutno« veljavna politična ali kako drugače »proble-
matična« prevladujoča pojmovanja »Evrope«, »evropskosti« in »evrop-
skih vrednot«. Z analizo učbeniškega materiala skušamo pokazati, če in
kako nekatera pojmovanja Evrope v osnovnošolskih učbenikih odražajo
paralele oziroma se naslanjajo na vsakdanje (posplošeno), stereotipno, ide-
Vknjigi predstavljamo analizo rabe pojma Evropa v osnovnošolskih
učbenikih za pouk zgodovine, geografije ter državljanske (in do-
movinske) vzgoje in etike (in njenih historičnih predhodnic), ki predstavlja
dopolnilno študijo v okviru raziskovalnega projekta Oblikovanje, razvoj in
raba pojma Evropa v slovenskih medijih od leta 1954 do danes. Glavni cilj
omenjenega projekta, ki je potekal na Pedagoškem inštitutu od februarja
2008 do februarja 2011, je bilo raziskovanje različnih pojmovanj Evrope,
kakor so se le-ta pojavljala, oblikovala in preoblikovala v slovenskih medi-
jih od 20. stoletja do danes.
V analizi izhajamo iz predpostavke, da pojmovanje Evrope, kot ga dolo-
čajo pomembni (zgodovinski) mednarodni in notranji družbeno-politič-
ni dogodki ter ga reproducirajo mediji, prehaja tudi v izobraževalno polje,
kjer je pogosto impliciten in neproblematiziran del s kurikuli predpisane
in uradne vednosti. Znotraj pedagoškega diskurza se »spremenljive pred-
stave o Evropi«, ki s pomočjo javne (medijske) sfere postajajo del vsakda-
nje (in s tem tudi zaledne) vednosti, konstruirajo kot samoumevne in nor-
mativne. Prav institucionalni kontekst, kjer se tovrstna jezikovna raba od-
vija, in specifična (tj. vzgojno-izobraževalna) narava pedagoškega diskur-
za pa jim omogočata, da potrjujejo, pojasnjujejo, legitimizirajo in naturali-
zirajo ideološka, »trenutno« veljavna politična ali kako drugače »proble-
matična« prevladujoča pojmovanja »Evrope«, »evropskosti« in »evrop-
skih vrednot«. Z analizo učbeniškega materiala skušamo pokazati, če in
kako nekatera pojmovanja Evrope v osnovnošolskih učbenikih odražajo
paralele oziroma se naslanjajo na vsakdanje (posplošeno), stereotipno, ide-
