Page 381 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 381
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
str. 130 (osrednje besedilo): Konec 20. stoletja ostajajo ZDA »svetov-
ni žandar«: Gospodarstvo ZDA sta pričeli kmalu po drugi vojni dohiteva-
ti Evropa in Japonska. Ameriško gospodarstvo je odgovorilo z ustanavlja-
njem multinacionalk. Z njimi so zmanjšale proizvodne stroške (cenena de-
lovna sila v nerazvitih delih sveta, ni carin za blago, ki ga proizvajajo in pro-
dajajo v isti državi) in povečali dobiček.
XXV. vsebinski sklop/tema: SVET V DRUGI POLOVICI 20. STO-
LETJA
– naslov: Padec komunizma
– akterji: Zahod, Vzhod, Willy Brandt, obe Nemčiji, SZ, ZDA; člani-
ce NATA, varšavske zveze, neuvrščenih, vzhodnoevropske države, Mihail
Gorbačov, komunistične stranke, partije, vzhodnoevropski proletariat, za-
hodnoevropski delavci
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (zaton komunizma, reforme,
večstrankarske volitve, nastanek novih držav, padec socializma), vrsta
stanj (hladna vojna, razmere po padcu socializma), vrsta dogodkov (KEVS
v Helsinkih, padec berlinskega zidu, revolucija v Romuniji, študentske de-
monstracije v Pekingu), socialistične (kritika: politične stranpoti, nizka ži-
vljenjska raven; večje upoštevanje delavcev in njihovega dela, industrijska
demokracija)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografije »Berlinski zid«, , »Elena in Nicolae Ce-
ausescu »Nemirni Balkan«), karikaturi (»Pogreb hladne vojne«, »Mi-
hail Gorbačov in reforme«, »Govor o miru«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 131 (komentar k sliki »Berlinski zid«): Novembra 1989 je začel
padati berlinski zid, simbol evropske razdvojenosti v hladni vojni.
b) str. 131 (osrednje besedilo): Popuščanje napetosti: Svetovno politi-
ko je po drugi svetovni vojni oblikovala hladna vojna. Eno najbolj žgočih
vprašanj, ki je razdvajalo Zahod in Vzhod, je bilo nemško vprašanje. Prve
korake v smeri otoplitve med Nemčijama je storil zahodnonemški predse-
dnik Willy Brandt (1969–1974). Potem, ko je priznal mejo med obema
Nemčijama na Odri in Nisi, je v začetku sedemdesetih let steklo tudi spo-
razumevanje med SZ in ZDA. Med leti 1973–75 je kot rezultat popušča-
nja med velesilami potekala Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju
(KEVS) v Helsinkih. Udeležile so se je članice Nata kot varšavske zveze in
str. 130 (osrednje besedilo): Konec 20. stoletja ostajajo ZDA »svetov-
ni žandar«: Gospodarstvo ZDA sta pričeli kmalu po drugi vojni dohiteva-
ti Evropa in Japonska. Ameriško gospodarstvo je odgovorilo z ustanavlja-
njem multinacionalk. Z njimi so zmanjšale proizvodne stroške (cenena de-
lovna sila v nerazvitih delih sveta, ni carin za blago, ki ga proizvajajo in pro-
dajajo v isti državi) in povečali dobiček.
XXV. vsebinski sklop/tema: SVET V DRUGI POLOVICI 20. STO-
LETJA
– naslov: Padec komunizma
– akterji: Zahod, Vzhod, Willy Brandt, obe Nemčiji, SZ, ZDA; člani-
ce NATA, varšavske zveze, neuvrščenih, vzhodnoevropske države, Mihail
Gorbačov, komunistične stranke, partije, vzhodnoevropski proletariat, za-
hodnoevropski delavci
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (zaton komunizma, reforme,
večstrankarske volitve, nastanek novih držav, padec socializma), vrsta
stanj (hladna vojna, razmere po padcu socializma), vrsta dogodkov (KEVS
v Helsinkih, padec berlinskega zidu, revolucija v Romuniji, študentske de-
monstracije v Pekingu), socialistične (kritika: politične stranpoti, nizka ži-
vljenjska raven; večje upoštevanje delavcev in njihovega dela, industrijska
demokracija)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografije »Berlinski zid«, , »Elena in Nicolae Ce-
ausescu »Nemirni Balkan«), karikaturi (»Pogreb hladne vojne«, »Mi-
hail Gorbačov in reforme«, »Govor o miru«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 131 (komentar k sliki »Berlinski zid«): Novembra 1989 je začel
padati berlinski zid, simbol evropske razdvojenosti v hladni vojni.
b) str. 131 (osrednje besedilo): Popuščanje napetosti: Svetovno politi-
ko je po drugi svetovni vojni oblikovala hladna vojna. Eno najbolj žgočih
vprašanj, ki je razdvajalo Zahod in Vzhod, je bilo nemško vprašanje. Prve
korake v smeri otoplitve med Nemčijama je storil zahodnonemški predse-
dnik Willy Brandt (1969–1974). Potem, ko je priznal mejo med obema
Nemčijama na Odri in Nisi, je v začetku sedemdesetih let steklo tudi spo-
razumevanje med SZ in ZDA. Med leti 1973–75 je kot rezultat popušča-
nja med velesilami potekala Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju
(KEVS) v Helsinkih. Udeležile so se je članice Nata kot varšavske zveze in
