Page 384 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 384
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
b) str. 134 (osrednje besedilo): Nastaja drugačna Evropa…: V zadnjem
desetletju drugega tisočletja so na ozemlju, ki je pripadalo socialističnemu
družbenemu redu, nastale nove države. Tako se je spremenil politični ze-
mljevid južne in vzhodne Evrope. Te države so zamenjale totalitarizem
z demokracijo, včasih še zelo negotovo. Spreminjati so začele gospodarski
sistem, iz centralno vodenega, planskega gospodarstva so prešle v tržno go-
spodarstvo. Posledice niso bile najbolj prijazne velikemu delu prebivalstva.
Zmanjšala se je socialna varnost, razlike med sloji so se strmo povečale.
Propadajo cele panoge, zapirajo doslej uspešne tovarne. Nastaja nov sloj bo-
gatih. Krčiti so se začele zdravstvene pravice, stanovanje postaja včasih ne-
rešljiv problem. Prehodno obdobje v političnem, gospodarskem in social-
nem življenju imenujemo tranzicija.
Zahodnoevropske države, združene od leta 1992 v Evropsko unijo (ma-
astrichtski sporazum), so s 1. Januarjem 2002 uvedle evro kot edino plačil-
no sredstvo. Po padcu železne zavese načrtujejo širitev Unije. Tako naj bi
sčasoma vse evropske države postale članica te zveze. Proces širjenja ne po-
teka gladko. Nekatere države Unije so zadržane do tega procesa, pa tudi v
kandidatkah se porajajo pomisleki, koliko samostojnosti bo žrtvovane sku-
pni Evropi in kakšna bo cena članstva (evroskeptiki). Pridružitev desetih
kandidatk naj bi bila končana v prvem desetletju tega stoletja.
Evropa se spopada s problemi, ki so se pred nekaj desetletji šele nakazo-
vali. Unija se boji vse večjega pritiska ilegalnih priseljencev. Prek Evro-
pe potekajo poti, po katerih državljane nerazvitega sveta vodijo in vozijo
trgovci z »belim blagom«. Zahodne države se bojijo pritiska delovne sile
iz držav kandidatk za vstop v Unijo. Unija namreč pozna svoboden pretok
delovne sile, kar naj bi bila tudi pravica novih članic.
Podaljšanje življenjske dobe evropskega prebivalstva in manjšega šte-
vila zaposlenih prinaša s seboj nove probleme. Generacije, ki so pred de-
setletjem govorile le o mladosti, sedaj opominjajo, da je lahko tudi starost
ustvarjalna. Vedno manjša rodnost postavlja pod vprašaj ustrezno pokoj-
nino po opravljeni delovni dobi.
Evropa je v zadnjih desetletjih veliko storila za dvig ekološke zavesti.
Ukrepi, ki zmanjšujejo onesnaževanje, gredo tudi na račun nerazvitega
sveta. Ekologija ostaja stalno prisotno in še zdaleč ne rešeno vprašanje.
c) str. 135 (novi pojmi):
Evropska unija (skupnost) – posebna oblika združenja evropskih dr-
žav, razlikuje se od zveze držav in od zvezne države.
b) str. 134 (osrednje besedilo): Nastaja drugačna Evropa…: V zadnjem
desetletju drugega tisočletja so na ozemlju, ki je pripadalo socialističnemu
družbenemu redu, nastale nove države. Tako se je spremenil politični ze-
mljevid južne in vzhodne Evrope. Te države so zamenjale totalitarizem
z demokracijo, včasih še zelo negotovo. Spreminjati so začele gospodarski
sistem, iz centralno vodenega, planskega gospodarstva so prešle v tržno go-
spodarstvo. Posledice niso bile najbolj prijazne velikemu delu prebivalstva.
Zmanjšala se je socialna varnost, razlike med sloji so se strmo povečale.
Propadajo cele panoge, zapirajo doslej uspešne tovarne. Nastaja nov sloj bo-
gatih. Krčiti so se začele zdravstvene pravice, stanovanje postaja včasih ne-
rešljiv problem. Prehodno obdobje v političnem, gospodarskem in social-
nem življenju imenujemo tranzicija.
Zahodnoevropske države, združene od leta 1992 v Evropsko unijo (ma-
astrichtski sporazum), so s 1. Januarjem 2002 uvedle evro kot edino plačil-
no sredstvo. Po padcu železne zavese načrtujejo širitev Unije. Tako naj bi
sčasoma vse evropske države postale članica te zveze. Proces širjenja ne po-
teka gladko. Nekatere države Unije so zadržane do tega procesa, pa tudi v
kandidatkah se porajajo pomisleki, koliko samostojnosti bo žrtvovane sku-
pni Evropi in kakšna bo cena članstva (evroskeptiki). Pridružitev desetih
kandidatk naj bi bila končana v prvem desetletju tega stoletja.
Evropa se spopada s problemi, ki so se pred nekaj desetletji šele nakazo-
vali. Unija se boji vse večjega pritiska ilegalnih priseljencev. Prek Evro-
pe potekajo poti, po katerih državljane nerazvitega sveta vodijo in vozijo
trgovci z »belim blagom«. Zahodne države se bojijo pritiska delovne sile
iz držav kandidatk za vstop v Unijo. Unija namreč pozna svoboden pretok
delovne sile, kar naj bi bila tudi pravica novih članic.
Podaljšanje življenjske dobe evropskega prebivalstva in manjšega šte-
vila zaposlenih prinaša s seboj nove probleme. Generacije, ki so pred de-
setletjem govorile le o mladosti, sedaj opominjajo, da je lahko tudi starost
ustvarjalna. Vedno manjša rodnost postavlja pod vprašaj ustrezno pokoj-
nino po opravljeni delovni dobi.
Evropa je v zadnjih desetletjih veliko storila za dvig ekološke zavesti.
Ukrepi, ki zmanjšujejo onesnaževanje, gredo tudi na račun nerazvitega
sveta. Ekologija ostaja stalno prisotno in še zdaleč ne rešeno vprašanje.
c) str. 135 (novi pojmi):
Evropska unija (skupnost) – posebna oblika združenja evropskih dr-
žav, razlikuje se od zveze držav in od zvezne države.
