Page 209 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 209
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
Anglijo voziti le angleške ladje ali pa ladje tistih držav, od koder je izvira-
lo to blago. Zaradi tega se je med državama začela vojna, a končno je Nizo-
zemska morala priznati zakonitost teh ukrepov.
e) str. 101 (naloga): Preudarite: Kaj so evropskim državam pomenile ko-
lonije?
XXII. vsebinski sklop/tema: BAROK IN ABSOLUTIZEM
– naslov: Kako so živeli
– akterji: meščani, evropska mesta, bogati pariški meščan, Angleži, ho-
landski meščani, Evropejci
– vrednote: kulturne (življenje v mestih, higienske navade, olika, razvade)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material:
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 102 (osrednje besedilo): Mesto – brezno, ki požira človeški rod: V
mestih je bilo zaradi nesnage in bede, v katerih je živel prav velik del mešča-
nov, in z njima povezanih epidemij, število umrlih vseskozi večje kot šte-
vilo rojenih. Pa vendar je mestno prebivalstvo naraščalo, ker so se v mesta
neprestano priseljevali ljudje s podeželja. Dvanajst evropskih mest, v glav-
nem so bile to prestolnice držav, je imelo več kot 100 000 prebivalcev, osta-
la so bila precej manjša.
b) str. 103 (osrednje besedilo): Voda in milo nista bila v modi: Snaga in
higiena nista bili vrlini baročnega človeka: o bogatem pariškem meščanu
so še v 18. stoletju govorili, da navadno nima ne posteljnega, ne namiznega,
ne osebnega perila, ima pa razkošne obleke, čipke, svilene nogavice, ure in
zrcala. Vendar ni bilo povsod v Evropi enako: Angleži, na primer so že »iz-
umili« stranišče na izplakovanje z vodo, mnoge hiše holandskih meščanov
so že bile vzor reda in čistoče, vzhodni del celine pa se nikoli ni odrekel svo-
jim starim kopalnim navadam.
c) str. 104 (osrednje besedilo): Nova olika in nove razvade Evropejcev:
Če Evropejci v 17. stoletju še srajc niso imeli čistih, pa so bolj na široko za-
čeli sprejemati pravila lepega vedenja. /…/
Iz čezmorskih dežel so prišle v Evropo tri nove pijače: kakav, čaj in kava.
/…/ Po tistem, ko so v Londonu leta 1652 odprli prvo kavarno, je pitje kave
počasi postajalo tudi družabni dogodek. Angleži so bili na tem področju
precej časa vodilni; medtem ko je bilo ob koncu 17. stoletja menda v Lon-
Anglijo voziti le angleške ladje ali pa ladje tistih držav, od koder je izvira-
lo to blago. Zaradi tega se je med državama začela vojna, a končno je Nizo-
zemska morala priznati zakonitost teh ukrepov.
e) str. 101 (naloga): Preudarite: Kaj so evropskim državam pomenile ko-
lonije?
XXII. vsebinski sklop/tema: BAROK IN ABSOLUTIZEM
– naslov: Kako so živeli
– akterji: meščani, evropska mesta, bogati pariški meščan, Angleži, ho-
landski meščani, Evropejci
– vrednote: kulturne (življenje v mestih, higienske navade, olika, razvade)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material:
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 102 (osrednje besedilo): Mesto – brezno, ki požira človeški rod: V
mestih je bilo zaradi nesnage in bede, v katerih je živel prav velik del mešča-
nov, in z njima povezanih epidemij, število umrlih vseskozi večje kot šte-
vilo rojenih. Pa vendar je mestno prebivalstvo naraščalo, ker so se v mesta
neprestano priseljevali ljudje s podeželja. Dvanajst evropskih mest, v glav-
nem so bile to prestolnice držav, je imelo več kot 100 000 prebivalcev, osta-
la so bila precej manjša.
b) str. 103 (osrednje besedilo): Voda in milo nista bila v modi: Snaga in
higiena nista bili vrlini baročnega človeka: o bogatem pariškem meščanu
so še v 18. stoletju govorili, da navadno nima ne posteljnega, ne namiznega,
ne osebnega perila, ima pa razkošne obleke, čipke, svilene nogavice, ure in
zrcala. Vendar ni bilo povsod v Evropi enako: Angleži, na primer so že »iz-
umili« stranišče na izplakovanje z vodo, mnoge hiše holandskih meščanov
so že bile vzor reda in čistoče, vzhodni del celine pa se nikoli ni odrekel svo-
jim starim kopalnim navadam.
c) str. 104 (osrednje besedilo): Nova olika in nove razvade Evropejcev:
Če Evropejci v 17. stoletju še srajc niso imeli čistih, pa so bolj na široko za-
čeli sprejemati pravila lepega vedenja. /…/
Iz čezmorskih dežel so prišle v Evropo tri nove pijače: kakav, čaj in kava.
/…/ Po tistem, ko so v Londonu leta 1652 odprli prvo kavarno, je pitje kave
počasi postajalo tudi družabni dogodek. Angleži so bili na tem področju
precej časa vodilni; medtem ko je bilo ob koncu 17. stoletja menda v Lon-
