Page 212 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 212
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
jo Sončnega kralja. V kolonijah, pomorski trgovini in bogastvu je z Veliko
Britanijo tekmovala Nizozemska, saj se je tudi tam meščanstvo najhitreje
krepilo. Nizozemska mesta in pristanišča so bila pomembna pomorska, ko-
lonijalna in bančna središča. V istem času sta dve nekdaj veliki kolonijal-
ni sili, Španija in Portugalska, kljub še vedno obsežni kolonijalni posesti v
Srednji in Južni Ameriki naglo izgubljali svoj pomen.
Vzhodno od Francije in Nizozemske, sredi tedanje Evrope, je bilo oze-
mlje, polno manjših držav: Švica je bila manjša kot danes, Italija razdelje-
na med različne vladarje – največji državi na Apeninskem polotoku sta bili
papeška država s središčem v Rimu in neapeljsko kraljestvo, ki mu je po-
leg juga polotoka pripadala še Sardinija. Obsežni prostor današnje Nemči-
je, Belgije, Avstrije, Češke in Slovenije je obsegalo Nemško cesarstvo. /…/
Nemčija je bila razdrobljena v nekaj sto manjših državic, svobodnih mest
in cerkvenih posesti, kjer so vladali knezi, škofje ali mestni veljaki. Po-
membnejši in večji med temi državami sta bili le Prusija in Avstrija.
d) str. 110 (osrednje besedilo): In svet? V to Evropo so vsak dan prihaja-
le in z njenih obal odhajale jadrnice, ki so evropska pristanišča povezovale
s »širšim«, neevropskim svetom. /…/
Vsem, ki jih je zanimal svetovni zemljepis, so bili v drugi polovici 18. sto-
letja glavni obrisi celin znani. /…/ Mnogo manj znana je bila notranjost ce-
lin in celo v Evropi so bila težje dostopna gorstva še neraziskana. Tudi ko-
lonije in trgovske postojanke evropskih držav v Severni, Srednji in Južni
Ameriki, Afriki in Aziji so bile v glavnem ob obali ali bližini morja. /…/
Svetovni zemljevid je imel res že svoje obrise, vendar je bil hkrati še poln
belih lis – evropskim raziskovalcem še neznanih območij. Slika sveta, kot
so ga poznali Evropejci, je bila rezultat potovanj, raziskovanj in osvajanj,
evropski popotniki, pustolovci in zemljepisci pa so jo risali in dopolnjeva-
li, tako kot so svet odkrivali sami.
e) str. 111 (naloga): Preudarite: Zakaj so prva velemesta nastala v zaho-
dni Evropi? Katere evropske države so bile v 18. stoletju vodilne v odkriva-
nju in osvajanju še neznanih območij? Kaj jih je pri tem vodilo?
f) str. 111 (komentar k grafom): Svetovna rast prebivalstva v letih 1650–
1800: Številke so seveda lahko samo približne, saj do 18. stoletja (v mnogih
delih sveta pa tudi kasneje) ni bilo pravih štetij prebivalstva. Vseeno pa po-
datki kažejo, da so bile že od srednjega veka najbolj naseljene Japonska, Ki-
tajska, Indija in Evropa.
jo Sončnega kralja. V kolonijah, pomorski trgovini in bogastvu je z Veliko
Britanijo tekmovala Nizozemska, saj se je tudi tam meščanstvo najhitreje
krepilo. Nizozemska mesta in pristanišča so bila pomembna pomorska, ko-
lonijalna in bančna središča. V istem času sta dve nekdaj veliki kolonijal-
ni sili, Španija in Portugalska, kljub še vedno obsežni kolonijalni posesti v
Srednji in Južni Ameriki naglo izgubljali svoj pomen.
Vzhodno od Francije in Nizozemske, sredi tedanje Evrope, je bilo oze-
mlje, polno manjših držav: Švica je bila manjša kot danes, Italija razdelje-
na med različne vladarje – največji državi na Apeninskem polotoku sta bili
papeška država s središčem v Rimu in neapeljsko kraljestvo, ki mu je po-
leg juga polotoka pripadala še Sardinija. Obsežni prostor današnje Nemči-
je, Belgije, Avstrije, Češke in Slovenije je obsegalo Nemško cesarstvo. /…/
Nemčija je bila razdrobljena v nekaj sto manjših državic, svobodnih mest
in cerkvenih posesti, kjer so vladali knezi, škofje ali mestni veljaki. Po-
membnejši in večji med temi državami sta bili le Prusija in Avstrija.
d) str. 110 (osrednje besedilo): In svet? V to Evropo so vsak dan prihaja-
le in z njenih obal odhajale jadrnice, ki so evropska pristanišča povezovale
s »širšim«, neevropskim svetom. /…/
Vsem, ki jih je zanimal svetovni zemljepis, so bili v drugi polovici 18. sto-
letja glavni obrisi celin znani. /…/ Mnogo manj znana je bila notranjost ce-
lin in celo v Evropi so bila težje dostopna gorstva še neraziskana. Tudi ko-
lonije in trgovske postojanke evropskih držav v Severni, Srednji in Južni
Ameriki, Afriki in Aziji so bile v glavnem ob obali ali bližini morja. /…/
Svetovni zemljevid je imel res že svoje obrise, vendar je bil hkrati še poln
belih lis – evropskim raziskovalcem še neznanih območij. Slika sveta, kot
so ga poznali Evropejci, je bila rezultat potovanj, raziskovanj in osvajanj,
evropski popotniki, pustolovci in zemljepisci pa so jo risali in dopolnjeva-
li, tako kot so svet odkrivali sami.
e) str. 111 (naloga): Preudarite: Zakaj so prva velemesta nastala v zaho-
dni Evropi? Katere evropske države so bile v 18. stoletju vodilne v odkriva-
nju in osvajanju še neznanih območij? Kaj jih je pri tem vodilo?
f) str. 111 (komentar k grafom): Svetovna rast prebivalstva v letih 1650–
1800: Številke so seveda lahko samo približne, saj do 18. stoletja (v mnogih
delih sveta pa tudi kasneje) ni bilo pravih štetij prebivalstva. Vseeno pa po-
datki kažejo, da so bile že od srednjega veka najbolj naseljene Japonska, Ki-
tajska, Indija in Evropa.
