Page 214 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 214
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
V drugi polovici 17. in v 18. stoletju se je število popotnikov naglo po-
večalo. To se ni zgodilo samo zato, ker so bile zgrajene nove ceste, izboljša-
ne prometne zveze in velika mesta povezana z rednimi poštnimi kočijami,
ampak tudi zato, ker so se na pot odpravili učenjaki, izobraženci in drugi
mladi radovedneži, ki jih je od doma gnala radovednost. Ti so si želeli ogle-
dati tuje kraje in njihove znamenitosti in se srečati in pogovoriti s tamkaj-
šnjimi prebivalci. Njihov cilj so bila znamenita italijanska mesta: Rim, Be-
netke, Firence, poleg njih pa še Dunaj, München, London in predvsem Pa-
riz, ki je v 18. stoletju veljal sploh za prestolnico razsvetljenstva in evrop-
ske kulture.
/…/ V 18. stoletju so začeli vse več pisati in govoriti v nemščini, angle-
ščini, italijanščini in francoščini. V teh jezikih so izdajali tudi znanstvene
in književne časopise in v naslovu nekaterih med njimi se je pojavilo ime
Evropa.
Razsvetljenci in drugi izobraženi ljudje 18. stoletja so prvi začutili, da
niso samo podaniki svojih kraljev in pripadniki svojih narodov, torej Fran-
cozi, Nemci, Angleži ali Italijani, temveč tudi Evropejci. Šele sedaj so zače-
li govoriti o Evropi kot posebnem delu sveta, ki je sam zase celota in ki po
dosežkih in sposobnostih svojega prebivalstva celo prekaša druge celine.
b) str. 116 (komentar pod sliko): Voltaire: Francoski filozof François-
Marie Arouet, po vsem svetu znan predvsem po pisateljskem imenu Voltai-
re (1694–1778), je v svojih zgodnjih delih bralcem ponujal Veliko Britanijo
za zgled razumno urejene države. Voltaire je bil velik kritik cerkve in fran-
coskega absolutizma, dopisoval se je z različnimi evropskimi vladarji, med
drugim s pruskim kraljem Friderikom II. Z njim se je v letih 1750–53 tudi
srečal, vendar sta se naglo naveličala drug drugega.
c) str. 116 (pojasnilo): Diližansa: Do srede 18. stoletja je bilo v Evropi
vsako potovanje po kopnem prava pustolovščina. Boljše in hitrejše ceste so
začeli graditi po letu 1760 najprej v Angliji in Franciji, obenem pa so uvaja-
li tudi redne poštne zveze, ki niso bile namenjene le prenašanju pošte, tem-
več tudi prevozu potnikov. Velika pridobitev te dobe je bila diližansa, hi-
tra kočija, ki je lahko sprejela do osem potnikov in jo je lahko vleklo prav
toliko konj. /…./
č) str. 117 (komentar pod sliko): Mozartova Evropa: Genialni avstrijski
skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart (1756–91) je v času svojega kratke-
ga življenja dobesedno prekrižaril Evropo. Smeri in glavne postaje njego-
vih potovanj kažejo, kje so bila v drugi polovici 18. stoletja glavna središča
V drugi polovici 17. in v 18. stoletju se je število popotnikov naglo po-
večalo. To se ni zgodilo samo zato, ker so bile zgrajene nove ceste, izboljša-
ne prometne zveze in velika mesta povezana z rednimi poštnimi kočijami,
ampak tudi zato, ker so se na pot odpravili učenjaki, izobraženci in drugi
mladi radovedneži, ki jih je od doma gnala radovednost. Ti so si želeli ogle-
dati tuje kraje in njihove znamenitosti in se srečati in pogovoriti s tamkaj-
šnjimi prebivalci. Njihov cilj so bila znamenita italijanska mesta: Rim, Be-
netke, Firence, poleg njih pa še Dunaj, München, London in predvsem Pa-
riz, ki je v 18. stoletju veljal sploh za prestolnico razsvetljenstva in evrop-
ske kulture.
/…/ V 18. stoletju so začeli vse več pisati in govoriti v nemščini, angle-
ščini, italijanščini in francoščini. V teh jezikih so izdajali tudi znanstvene
in književne časopise in v naslovu nekaterih med njimi se je pojavilo ime
Evropa.
Razsvetljenci in drugi izobraženi ljudje 18. stoletja so prvi začutili, da
niso samo podaniki svojih kraljev in pripadniki svojih narodov, torej Fran-
cozi, Nemci, Angleži ali Italijani, temveč tudi Evropejci. Šele sedaj so zače-
li govoriti o Evropi kot posebnem delu sveta, ki je sam zase celota in ki po
dosežkih in sposobnostih svojega prebivalstva celo prekaša druge celine.
b) str. 116 (komentar pod sliko): Voltaire: Francoski filozof François-
Marie Arouet, po vsem svetu znan predvsem po pisateljskem imenu Voltai-
re (1694–1778), je v svojih zgodnjih delih bralcem ponujal Veliko Britanijo
za zgled razumno urejene države. Voltaire je bil velik kritik cerkve in fran-
coskega absolutizma, dopisoval se je z različnimi evropskimi vladarji, med
drugim s pruskim kraljem Friderikom II. Z njim se je v letih 1750–53 tudi
srečal, vendar sta se naglo naveličala drug drugega.
c) str. 116 (pojasnilo): Diližansa: Do srede 18. stoletja je bilo v Evropi
vsako potovanje po kopnem prava pustolovščina. Boljše in hitrejše ceste so
začeli graditi po letu 1760 najprej v Angliji in Franciji, obenem pa so uvaja-
li tudi redne poštne zveze, ki niso bile namenjene le prenašanju pošte, tem-
več tudi prevozu potnikov. Velika pridobitev te dobe je bila diližansa, hi-
tra kočija, ki je lahko sprejela do osem potnikov in jo je lahko vleklo prav
toliko konj. /…./
č) str. 117 (komentar pod sliko): Mozartova Evropa: Genialni avstrijski
skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart (1756–91) je v času svojega kratke-
ga življenja dobesedno prekrižaril Evropo. Smeri in glavne postaje njego-
vih potovanj kažejo, kje so bila v drugi polovici 18. stoletja glavna središča
