Page 208 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 208
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
svoji državi dobavljati poceni surovine, v glavnem iz kolonij, ki so jih doma
uporabili za izdelavo končnih izdelkov, te pa so potem prodajali po vsem
svetu. Cilji te gospodarske politike so skratka bili, uvažati čim več surovin
in čim manj izdelkov, izvažati pa čim manj surovin in čim več izdelkov.
/…/
Španija in Portugalska sta sicer imeli velika kolonijalna imperija, a nju-
nega trgovskega in pomorskega gospostva je bilo zdaj konec. V 17. stoletju
sta na morjih in kopnem tekmovali dve novi trgovski velesili, Nizozemska
in Anglija, v njuno vojno za trgovske postojanke in ozemlja v Aziji, Afri-
ki in Ameriki, pa se je vmešala tudi Francija. Zdaj ni šlo več samo za prido-
bitev monopola nad trgovino s kolonialnim blagom, ampak so te celine že
predstavljale tudi velikanska tržišča za evropsko blago. Evropejci so v svo-
jih kolonijah urejali obsežne nasade začimb, kave, sladkornega trsa, tobaka
i bombaža, ki so jih obdelovali z nesvobodnimi ali polsvobodnimi delavci.
c) str. 100 (osrednje besedilo): »Trgovina je duša njihove države«: Tako
so menili o Nizozemcih njihovi sodobniki. Kardinal Richelieu jih je ime-
noval »peščico ljudi, ki imajo košček iz voda in pašnikov sestoječe zemlje in ki
preskrbujejo evropske narode s pretežno večino potrebnega blaga.«
Precej gosto naseljena dežela je imela napredno kmetijstvo; na njivah,
ki so jih z osuševanjem iztrgali morju in so jih pred njim varovali z nasipi,
so ukinili praho na namesto tega sejali krmilne rastline, kot prvi v Evro-
pi deteljo.
/…/
Nizozemska mornarica je bila v 17. stoletju največja na svetu; njene ladje
so bile vsakdanje gostje tudi v sredozemskih pristaniščih, v Afriki in obeh
Amerikah pa so morale računati s konkurenco drugih evropskih držav.
Zunajtrgovinski promet male Nizozemske je bil sredi 17. stoletja večji kot
angleški in francoski skupaj.
č) str. 101 (komentar pod sliko): Angleški kralj Karel I. (1625–49): Nje-
gova usmrtitev je osupnila Evropo. Pred sodiščem in na morišču, ob kate-
rem se je zbrala množica ljudi, je pokazal toliko poguma, da je Angležem
ostal v lepem spominu.
d) str. 101 (osrednje besedilo): Angleži dohitevajo Nizozemce: Anglija
je svoji največji tekmici Nizozemski zadala najhujši udarec, ko je leta 1651
sprejela Zakon o plovbi. Ta je nizozemskim ladjam prepovedoval loviti ribe
ob angleški obali, obalna plovba in trgovinski promet s kolonijami sta bili
dovoljeni samo angleškim ladjam. Tudi blago evropskega izvora so smele v
svoji državi dobavljati poceni surovine, v glavnem iz kolonij, ki so jih doma
uporabili za izdelavo končnih izdelkov, te pa so potem prodajali po vsem
svetu. Cilji te gospodarske politike so skratka bili, uvažati čim več surovin
in čim manj izdelkov, izvažati pa čim manj surovin in čim več izdelkov.
/…/
Španija in Portugalska sta sicer imeli velika kolonijalna imperija, a nju-
nega trgovskega in pomorskega gospostva je bilo zdaj konec. V 17. stoletju
sta na morjih in kopnem tekmovali dve novi trgovski velesili, Nizozemska
in Anglija, v njuno vojno za trgovske postojanke in ozemlja v Aziji, Afri-
ki in Ameriki, pa se je vmešala tudi Francija. Zdaj ni šlo več samo za prido-
bitev monopola nad trgovino s kolonialnim blagom, ampak so te celine že
predstavljale tudi velikanska tržišča za evropsko blago. Evropejci so v svo-
jih kolonijah urejali obsežne nasade začimb, kave, sladkornega trsa, tobaka
i bombaža, ki so jih obdelovali z nesvobodnimi ali polsvobodnimi delavci.
c) str. 100 (osrednje besedilo): »Trgovina je duša njihove države«: Tako
so menili o Nizozemcih njihovi sodobniki. Kardinal Richelieu jih je ime-
noval »peščico ljudi, ki imajo košček iz voda in pašnikov sestoječe zemlje in ki
preskrbujejo evropske narode s pretežno večino potrebnega blaga.«
Precej gosto naseljena dežela je imela napredno kmetijstvo; na njivah,
ki so jih z osuševanjem iztrgali morju in so jih pred njim varovali z nasipi,
so ukinili praho na namesto tega sejali krmilne rastline, kot prvi v Evro-
pi deteljo.
/…/
Nizozemska mornarica je bila v 17. stoletju največja na svetu; njene ladje
so bile vsakdanje gostje tudi v sredozemskih pristaniščih, v Afriki in obeh
Amerikah pa so morale računati s konkurenco drugih evropskih držav.
Zunajtrgovinski promet male Nizozemske je bil sredi 17. stoletja večji kot
angleški in francoski skupaj.
č) str. 101 (komentar pod sliko): Angleški kralj Karel I. (1625–49): Nje-
gova usmrtitev je osupnila Evropo. Pred sodiščem in na morišču, ob kate-
rem se je zbrala množica ljudi, je pokazal toliko poguma, da je Angležem
ostal v lepem spominu.
d) str. 101 (osrednje besedilo): Angleži dohitevajo Nizozemce: Anglija
je svoji največji tekmici Nizozemski zadala najhujši udarec, ko je leta 1651
sprejela Zakon o plovbi. Ta je nizozemskim ladjam prepovedoval loviti ribe
ob angleški obali, obalna plovba in trgovinski promet s kolonijami sta bili
dovoljeni samo angleškim ladjam. Tudi blago evropskega izvora so smele v
