Page 210 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 210
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
donu že blizu tisoč kavarn, so se v ostala evropska mesta širile nekoliko ka-
sneje.
XXIII. vsebinski sklop/tema: KONEC STAREGA REDA
– naslov: Evropa in svet sredi 18. stoletja
– akterji: Evropa 18. stoletja, London, Pariz, Italija, zahodna Evropa,
Rusija, evropska Turčija, jug Evrope, vzhodna meja Evrope, evropski popo-
tniki, Velika Britanija, evropska pristanišča, neevropski svet, evropski raz-
iskovalci, Evropejci, evropske države
– vrednote: vrste stanj (Evropa v 18. stoletju: vsakdanje življenje, me-
sta, število prebivalcev glede na geopolitično razdelitev; velikost Evrope),
evrocentrizem (razviti zahod, slika sveta in Evrope, evropsko/neevropsko),
emocionalne (ponos, prezir)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Evropa sredi 18. stoletja«), grafi (»Sve-
tovna rast prebivalstva: 4 pojavitve Evropa, 3 pojavitve evropski«), tabela
(»Približno število prebivalcev v evropskih mestih okoli leta 1750«)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 108 (osrednje besedilo): Če bi se lahko kot popotniki vrnili v
Evropo 18. stoletja, bi se nam verjetno zdelo, da smo se znašli v pravi »ze-
leni divjini«: skozi obsežne gozdove in prek prostranih, neposeljenih trav-
nikov bi potovali od vasi do vasi. /…/
V vsakdanjem življenju Evrope v 18. stoletju med mestom in podeželjem
v veliki večini še ni bilo prave meje. Evropa 18. stoletja je bila še vedno kot
stoletja prej – veliko podeželje.
b) str. 108 (osrednje besedilo): Vasi in mesta: Evropa je sredi 18. stole-
tja poznala le dve pravi velemesti: London in Pariz. London je imel nekaj
več kot tričetrt milijona prebivalcev, Pariz nekaj manj kot pol milijona. Po-
leg tega je bilo v tedanji Evropi še deset ali petnajst mest s 100 000 ali več
prebivalci. Večina teh mest je bila v Italiji in zahodni Evropi, le dve sta bili
v Rusiji in eno v evropski Turčiji. Vsa druga evropska mesta so bila veliko
manjša, vendar so tudi v njih živeli meščani, ki so ponosno in prezirljivo
gledali na okoliške vaščane.
V Evropi je tedaj živelo približno 140 milijonov ljudi. Osem desetin,
marsikje tudi več kot devet desetin, jih je živelo na deželi, in le v redkih ob-
močjih, kjer sta posebej cveteli trgovina in obrt, je bil delež meščanov ne-
koliko večji.
donu že blizu tisoč kavarn, so se v ostala evropska mesta širile nekoliko ka-
sneje.
XXIII. vsebinski sklop/tema: KONEC STAREGA REDA
– naslov: Evropa in svet sredi 18. stoletja
– akterji: Evropa 18. stoletja, London, Pariz, Italija, zahodna Evropa,
Rusija, evropska Turčija, jug Evrope, vzhodna meja Evrope, evropski popo-
tniki, Velika Britanija, evropska pristanišča, neevropski svet, evropski raz-
iskovalci, Evropejci, evropske države
– vrednote: vrste stanj (Evropa v 18. stoletju: vsakdanje življenje, me-
sta, število prebivalcev glede na geopolitično razdelitev; velikost Evrope),
evrocentrizem (razviti zahod, slika sveta in Evrope, evropsko/neevropsko),
emocionalne (ponos, prezir)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Evropa sredi 18. stoletja«), grafi (»Sve-
tovna rast prebivalstva: 4 pojavitve Evropa, 3 pojavitve evropski«), tabela
(»Približno število prebivalcev v evropskih mestih okoli leta 1750«)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 108 (osrednje besedilo): Če bi se lahko kot popotniki vrnili v
Evropo 18. stoletja, bi se nam verjetno zdelo, da smo se znašli v pravi »ze-
leni divjini«: skozi obsežne gozdove in prek prostranih, neposeljenih trav-
nikov bi potovali od vasi do vasi. /…/
V vsakdanjem življenju Evrope v 18. stoletju med mestom in podeželjem
v veliki večini še ni bilo prave meje. Evropa 18. stoletja je bila še vedno kot
stoletja prej – veliko podeželje.
b) str. 108 (osrednje besedilo): Vasi in mesta: Evropa je sredi 18. stole-
tja poznala le dve pravi velemesti: London in Pariz. London je imel nekaj
več kot tričetrt milijona prebivalcev, Pariz nekaj manj kot pol milijona. Po-
leg tega je bilo v tedanji Evropi še deset ali petnajst mest s 100 000 ali več
prebivalci. Večina teh mest je bila v Italiji in zahodni Evropi, le dve sta bili
v Rusiji in eno v evropski Turčiji. Vsa druga evropska mesta so bila veliko
manjša, vendar so tudi v njih živeli meščani, ki so ponosno in prezirljivo
gledali na okoliške vaščane.
V Evropi je tedaj živelo približno 140 milijonov ljudi. Osem desetin,
marsikje tudi več kot devet desetin, jih je živelo na deželi, in le v redkih ob-
močjih, kjer sta posebej cveteli trgovina in obrt, je bil delež meščanov ne-
koliko večji.
