Page 207 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 207
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
bljal množico diplomatov, ki so sklepali skrivna zavezništva z državami v so-
seščini, hkrati pa je organiziral in vzdrževal največjo vojsko na stari celini.
a) str. 98 (osrednje besedilo): Življenje na dvoru sončnega kralja: /…/
Njegova prestolnica (tj. Ludvika XIV.; op. JŽ) je bila velikanska palača Ver-
sailles pri Parizu, zgrajena in opremljena po načrtih najboljših umetnikov;
ta grad sredi velikega parka je postal vzor bivališča vsem malim in velikim
vladarjem Evrope.
XXI. vsebinski sklop/tema: BAROK IN ABSOLUTIZEM
– naslov: Svetovni trgovci
– akterji: Evropa, Španija, Portugalska, Nizozemska, Anglija, evropsko
prebivalstvo, močne evropske družbe, Evropejci, Nizozemci, kardinal Ri-
chelieu, evropske države, evropski narodi
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (gospodarski zastoj,upočasnjen
razvoj kapitalizma, merkantilizem, nove trgovske velesile), liberalne (po-
speševanje zunanje trgovine, trgovske družbe, svetovna trgovina, uvoz, iz-
voz, kolonialno blago, gospodarstvo kolonij, konkurenca,), vrsta dogodka
(sprejetje Zakona o plovbi), emocionalne (osupniti)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Angleški kralj Karel I.«, »Londonsko pri-
stanišče leta 1600«, »Nizozemska transportna ladja«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 99 (osrednje besedilo): Stoletje gospodarskega zastoja: Na gospo-
darskem področju je Evropa v 17. stoletju na splošno doživljala zastoj. Pri-
tok zlata in srebra iz španskih kolonij je počasi usihal, in to je upočasni-
lo razvoj kapitalizma. V kmetijstvu ni bilo nobenih izboljšav, proizvodnja
hrane je ostajala močno odvisna od vremenskih razmer. To je bilo posebej
usodno v drugi polovici stoletja, ko so si drugo za drugim sledila daljša ob-
dobja slabega vremena, tako da so temu času rekli kar »mala ledena doba«:
spomladi se je sneg tako pozno stopil in jesen se je tako hitro spet vrnila, da
pšenica na poljih ni mogla dozoreti. Evropsko prebivalstvo ni kaj prida na-
raščalo, čeprav se je v družinah rojevalo zelo veliko otrok. Smrt je kosila v
časih vojn in lakote, največ ljudi pa so pobrale epidemije, v tistem stoletju
posebno kuga, tifus, kolera in različne otroške bolezni.
b) str. 99–100 (osrednje besedilo): Trgovina je bila izjema: /…/ Za po-
speševanje zunanje trgovine so močne evropske družbe ustanavljale trgo-
vske družbe, ki so obvladovale svetovno trgovino. Njihova naloga je bila, v
bljal množico diplomatov, ki so sklepali skrivna zavezništva z državami v so-
seščini, hkrati pa je organiziral in vzdrževal največjo vojsko na stari celini.
a) str. 98 (osrednje besedilo): Življenje na dvoru sončnega kralja: /…/
Njegova prestolnica (tj. Ludvika XIV.; op. JŽ) je bila velikanska palača Ver-
sailles pri Parizu, zgrajena in opremljena po načrtih najboljših umetnikov;
ta grad sredi velikega parka je postal vzor bivališča vsem malim in velikim
vladarjem Evrope.
XXI. vsebinski sklop/tema: BAROK IN ABSOLUTIZEM
– naslov: Svetovni trgovci
– akterji: Evropa, Španija, Portugalska, Nizozemska, Anglija, evropsko
prebivalstvo, močne evropske družbe, Evropejci, Nizozemci, kardinal Ri-
chelieu, evropske države, evropski narodi
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (gospodarski zastoj,upočasnjen
razvoj kapitalizma, merkantilizem, nove trgovske velesile), liberalne (po-
speševanje zunanje trgovine, trgovske družbe, svetovna trgovina, uvoz, iz-
voz, kolonialno blago, gospodarstvo kolonij, konkurenca,), vrsta dogodka
(sprejetje Zakona o plovbi), emocionalne (osupniti)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Angleški kralj Karel I.«, »Londonsko pri-
stanišče leta 1600«, »Nizozemska transportna ladja«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 99 (osrednje besedilo): Stoletje gospodarskega zastoja: Na gospo-
darskem področju je Evropa v 17. stoletju na splošno doživljala zastoj. Pri-
tok zlata in srebra iz španskih kolonij je počasi usihal, in to je upočasni-
lo razvoj kapitalizma. V kmetijstvu ni bilo nobenih izboljšav, proizvodnja
hrane je ostajala močno odvisna od vremenskih razmer. To je bilo posebej
usodno v drugi polovici stoletja, ko so si drugo za drugim sledila daljša ob-
dobja slabega vremena, tako da so temu času rekli kar »mala ledena doba«:
spomladi se je sneg tako pozno stopil in jesen se je tako hitro spet vrnila, da
pšenica na poljih ni mogla dozoreti. Evropsko prebivalstvo ni kaj prida na-
raščalo, čeprav se je v družinah rojevalo zelo veliko otrok. Smrt je kosila v
časih vojn in lakote, največ ljudi pa so pobrale epidemije, v tistem stoletju
posebno kuga, tifus, kolera in različne otroške bolezni.
b) str. 99–100 (osrednje besedilo): Trgovina je bila izjema: /…/ Za po-
speševanje zunanje trgovine so močne evropske družbe ustanavljale trgo-
vske družbe, ki so obvladovale svetovno trgovino. Njihova naloga je bila, v
