Page 204 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 204
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
tju, ko so kmetje postali popolnoma brezpravni, privezani na zemljo, ime-
li so neomejene obveznosti do gospodov, ti pa so jih lahko celo prodajali. V
Rusiji in Ukrajini so kmečke upore običajno spodbudili in jih vodili koza-
ki, ubegli kmetje, naseljeni ob mejah.
c) str. 74 (osrednje besedilo): Leto 1635: » Hola, hola, mi smo tu!«: Po-
sledice tridesetletne vojne, ki je že od leta 1618 divjala v osrednjem delu
Evrope, so slovenske dežele občutile predvsem v neprestanem povečevanju
državnih davkov.
XVIII. vsebinski sklop/tema: BAROK IN ABSOLUTIZEM
– naslov: Barok: čustva naj vplivajo na razum
– akterji: absolutni vladarji, Francija, evropska gospoda, Rembrandt,
preprosto ljudstvo
– vrednote: vrste družbenih sprememb (razvoj novega družbenega sloga)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»Henrik IV. in Marija Medičejska«, »V čast
jezuitov«, »Geometrijski liki«, »Nočna straža«)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 84 (osrednje besedilo): Sedemnajsto stoletje je bilo baročno: V naj-
bolj izrazitih oblikah se je razširil (tj. barok, op. JŽ) v katoliških deželah
Evrope, kjer so praviloma vladali absolutni vladarji, in v Latinski Ameriki.
Izjema je bila Francija, s svojimi vladarji absolutisti in s pretežnim katoli-
škim prebivalstvom: baročna nabuhlost se ni prilegala njihovi miselnosti,
ki teži k redu in razumu, zato so razvili lastno različico baroka, bližjo anti-
ki in renesansi. Mnogo bolj umirjen, naslonjen na domače umetnostne tra-
dicije, pa je bil barok tudi v protestantskih deželah.
b) str. 85 (osrednje besedilo): Cerkve in palače: Pri gradnji palač in dvor-
cev pa se je evropska gospoda najraje zgledovala po delih francoskih arhi-
tektov. Ti so ustvarili poseben tip gradu v parku, polnem kipov in vodnja-
kov: najznamenitejša je bila pač palača Ludvika XIV. v Versaillesu – prava
naselbina za množico dvorjanov, umetnikov, rokodelcev in služinčadi, ki je
obdajala tega kralja.
c) str. 86 (komentar pod sliko): Nočna straža: Nočna straža je najslavnej-
ša slika enega največjih evropskih slikarjev Rembrandta van Rijna, nastala
leta 1642. Njeni naročniki so bili amsterdamski strelci, ki jih je slikar, da je
lahko pokazal, kako sijajno zna naslikati prelivanje svetlobe in sence, upo-
dobil v okrilju noči.
tju, ko so kmetje postali popolnoma brezpravni, privezani na zemljo, ime-
li so neomejene obveznosti do gospodov, ti pa so jih lahko celo prodajali. V
Rusiji in Ukrajini so kmečke upore običajno spodbudili in jih vodili koza-
ki, ubegli kmetje, naseljeni ob mejah.
c) str. 74 (osrednje besedilo): Leto 1635: » Hola, hola, mi smo tu!«: Po-
sledice tridesetletne vojne, ki je že od leta 1618 divjala v osrednjem delu
Evrope, so slovenske dežele občutile predvsem v neprestanem povečevanju
državnih davkov.
XVIII. vsebinski sklop/tema: BAROK IN ABSOLUTIZEM
– naslov: Barok: čustva naj vplivajo na razum
– akterji: absolutni vladarji, Francija, evropska gospoda, Rembrandt,
preprosto ljudstvo
– vrednote: vrste družbenih sprememb (razvoj novega družbenega sloga)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»Henrik IV. in Marija Medičejska«, »V čast
jezuitov«, »Geometrijski liki«, »Nočna straža«)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 84 (osrednje besedilo): Sedemnajsto stoletje je bilo baročno: V naj-
bolj izrazitih oblikah se je razširil (tj. barok, op. JŽ) v katoliških deželah
Evrope, kjer so praviloma vladali absolutni vladarji, in v Latinski Ameriki.
Izjema je bila Francija, s svojimi vladarji absolutisti in s pretežnim katoli-
škim prebivalstvom: baročna nabuhlost se ni prilegala njihovi miselnosti,
ki teži k redu in razumu, zato so razvili lastno različico baroka, bližjo anti-
ki in renesansi. Mnogo bolj umirjen, naslonjen na domače umetnostne tra-
dicije, pa je bil barok tudi v protestantskih deželah.
b) str. 85 (osrednje besedilo): Cerkve in palače: Pri gradnji palač in dvor-
cev pa se je evropska gospoda najraje zgledovala po delih francoskih arhi-
tektov. Ti so ustvarili poseben tip gradu v parku, polnem kipov in vodnja-
kov: najznamenitejša je bila pač palača Ludvika XIV. v Versaillesu – prava
naselbina za množico dvorjanov, umetnikov, rokodelcev in služinčadi, ki je
obdajala tega kralja.
c) str. 86 (komentar pod sliko): Nočna straža: Nočna straža je najslavnej-
ša slika enega največjih evropskih slikarjev Rembrandta van Rijna, nastala
leta 1642. Njeni naročniki so bili amsterdamski strelci, ki jih je slikar, da je
lahko pokazal, kako sijajno zna naslikati prelivanje svetlobe in sence, upo-
dobil v okrilju noči.
