Page 205 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 205
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
č) str. 87 (osrednje besedilo): Gledališče in glasba: Tudi preprosto ljud-
stvo je gojilo svoje »gledališče« in svojo glasbo. Godci niso smeli manj-
kati na nobeni poroki, ob nobenem kmečkem prazniku. Gledališče ubo-
gih pa so predstavljale njihove starodavne šege ob menjavi letnih časov in
kmečkih opravil ali ob družinskih dogodkih, kot so koledovanje, pustova-
nje, kresovanje, svatovanje. O takih kmečkih zabavah, ki so bile v navadi v
Istri, a tudi drugod na Kranjskem, in seveda v Evropi, je Valvasor zapisal:
(izvirno besedilo) »Tako ne potrebujejo ti veseli kmetje ne angleških ne
italijanskih komedijantov, da bi na svojih veselih poročnih dnevih prireja-
li veseloigre ali maškarade, temveč znajo to napraviti s tremi osebami ter
so zadovoljni s tako iznajdbo ….« (Slava vojvodine Kranjske, šesta knjiga.)
d) str. 87 (pojasnilo pojmov): Novi pojmi: barok . evropski umetnostni
slog med renesanso in klasicizmom
XIX. vsebinski sklop/tema: BAROK IN ABSOLUTIZEM
– naslov: Obdobje baroka na Slovenskem
– akterji: Janez Ludvik Schönleben, Janez Krstnik Mayr, evropske uče-
ne družbe, akademija delavnih Ljubljančanov, evropske akademije
– vrednote: vrsta dogodka (odprtje tiskarne in knjigarne, ustanovitev
akademije), kulturne (uveljavitev baročnega sloga na Slovenskem), liberal-
ne (ponudba knjig)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Uršulinska cerkev «), slika (»Sv. Jurij«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 89 (osrednje besedilo): Leto 1687: Ljubljana ponovno dobi tiskar-
no: Na pobudo Janeza Ludvika Schönlebna, ki je bil tudi sam plodovit pi-
sec nabožnih in zgodovinskih del, so kranjski deželni stanovi leta 1678 po-
klicali v Ljubljano salzburškega tiskarja Janeza Krstnika Mayrja. Ta je v
mestu poleg tiskarne odprl tudi knjigarno, v kateri je že takoj beročemu
občinstvu ponujal nad 2500 naslovov iz vse Evrope.
b) str. 89 (izvirno besedilo/ osrednje besedilo): Pridiga ob zmagi na Tur-
ki: Kej si zdaj, o prevzetni inu grozovitni Turk? Odkud tu pride, de mi šli-
šmo, de ti s krivavo inu rezbito glavo iz naše lepe žlahtne Evrope v Turči-
jo bežiš? …. (Janez Svetokriški, Pridiga po zmagi nad Turki pred Dunajem
leta 1683, Sveti priročnik, četrti del, 1700.)
č) str. 87 (osrednje besedilo): Gledališče in glasba: Tudi preprosto ljud-
stvo je gojilo svoje »gledališče« in svojo glasbo. Godci niso smeli manj-
kati na nobeni poroki, ob nobenem kmečkem prazniku. Gledališče ubo-
gih pa so predstavljale njihove starodavne šege ob menjavi letnih časov in
kmečkih opravil ali ob družinskih dogodkih, kot so koledovanje, pustova-
nje, kresovanje, svatovanje. O takih kmečkih zabavah, ki so bile v navadi v
Istri, a tudi drugod na Kranjskem, in seveda v Evropi, je Valvasor zapisal:
(izvirno besedilo) »Tako ne potrebujejo ti veseli kmetje ne angleških ne
italijanskih komedijantov, da bi na svojih veselih poročnih dnevih prireja-
li veseloigre ali maškarade, temveč znajo to napraviti s tremi osebami ter
so zadovoljni s tako iznajdbo ….« (Slava vojvodine Kranjske, šesta knjiga.)
d) str. 87 (pojasnilo pojmov): Novi pojmi: barok . evropski umetnostni
slog med renesanso in klasicizmom
XIX. vsebinski sklop/tema: BAROK IN ABSOLUTIZEM
– naslov: Obdobje baroka na Slovenskem
– akterji: Janez Ludvik Schönleben, Janez Krstnik Mayr, evropske uče-
ne družbe, akademija delavnih Ljubljančanov, evropske akademije
– vrednote: vrsta dogodka (odprtje tiskarne in knjigarne, ustanovitev
akademije), kulturne (uveljavitev baročnega sloga na Slovenskem), liberal-
ne (ponudba knjig)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Uršulinska cerkev «), slika (»Sv. Jurij«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 89 (osrednje besedilo): Leto 1687: Ljubljana ponovno dobi tiskar-
no: Na pobudo Janeza Ludvika Schönlebna, ki je bil tudi sam plodovit pi-
sec nabožnih in zgodovinskih del, so kranjski deželni stanovi leta 1678 po-
klicali v Ljubljano salzburškega tiskarja Janeza Krstnika Mayrja. Ta je v
mestu poleg tiskarne odprl tudi knjigarno, v kateri je že takoj beročemu
občinstvu ponujal nad 2500 naslovov iz vse Evrope.
b) str. 89 (izvirno besedilo/ osrednje besedilo): Pridiga ob zmagi na Tur-
ki: Kej si zdaj, o prevzetni inu grozovitni Turk? Odkud tu pride, de mi šli-
šmo, de ti s krivavo inu rezbito glavo iz naše lepe žlahtne Evrope v Turči-
jo bežiš? …. (Janez Svetokriški, Pridiga po zmagi nad Turki pred Dunajem
leta 1683, Sveti priročnik, četrti del, 1700.)
