Page 35 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 35
Budimpešta ’56 v Dnevniku
šanje življenjske ravni delovnih ljudi, odpravo birokracije in utrditev de-
lavskega samoupravljanja.« Obenem pa si je nova vlada za priorieto vze-
la »razbijanje temnih rekacionarnih sil« in v ta namen za pomoč prosi-
la vojsko SZ.
Na ravni retorike je nova vlada spoštovala zahteve množic po demokra-
tizaciji sistema in uvedbi socialističnega samoupravljanja. Ključna razlika
med Nagyjevo in Kadarjevo vlado je, da je prva poudarjala amnestijo za
upornike in zahtevala takojšen odhod sovjetskih čet iz madžarskega oze-
mlja, medtem ko druga v burnem političnem dogajanju v državi vidi iz-
ključno le zaroto reakcionarjev in zahteva podaljšano bivanje sovjetske voj-
ske na Madžarskem.
Shema odnosa ljudstvo – država je prav tako obratna. Nagyjeva politika
izhaja primarno iz političnih zahtev in teženj ljudstva, medtem ko se Ka-
darjeva politika primarno vidi kot politika vodenja ljudstva in (re)definira-
nja ključnih političnih pojmov (kot so demokracija, razvoj, samoupravlja-
nje, socializem). Ideologija nove, prosovjetske vlade je bistveno bolj »post-
moderna« kot ideologija Nagyjeve vlade – pomenov ključnih vrednot in
političnih pojmov ne vidi kot fiksiranih, temveč kot spremenljive in odvi-
sne od konteksta. Zato, čeprav v praksi deluje zelo različno, uporablja iste
pojme in vrednote kot prejšnja vlada, kar je nasprotno obnašanju Nagyjeve
vlade, ki je ob prihodu na oblast tudi stare pojme, ideale in vrednote zame-
njala z novimi in začela v politični imaginarij uvajati pojme samoupravlja-
nja, socialistične demokracije ipd.. Nova vlada je ravnala drugače – ohra-
nila je obstoječ politični imaginarij in z njim legitimizirala drugačno delo-
vanje, predstavljala se je kot da se še naprej bori za napredek in proti biro-
kraciji, le da bolj učinkovito in na drugačen način kot predhodna vlada.
Poudarek na redu je še močnejši kot prej. Red nastopa kot nujni korelat
miru. Nova vlada naj bi branila revolucionarne pridobitve v imenu reda,
ki je, tradicionalno, ključna vrednota reakcije. Množice v tem diskurzu ne
morejo nastopati drugače kot družbeni akter z napako – po eni strani jih
država, ki uporablja revolucionarno retoriko za nasilno ukinitev revolucio-
narnega gibanja, potrebuje (kot domnevne nosilce revolucije in ustvarjalce
zgodovine), obenem pa jih, ravno ker gre za politiko dominacije, ne more
poslušati in ustreči njihovim zahtevam – zato predpostavi elemente reakci-
je, ki zlorabljajo drugače pozitivno vrednotene in legitimne revolucionar-
ne impulze množic. Dominacija v imenu revolucije mora doseči simbolno
združitev državnega aparata in množic, ki je mogoča le s simbolno in real-
no odstranitvijo motečega elementa, »reakcije«, in posledičnega poenote-
nja političnih teženj množic in države.
šanje življenjske ravni delovnih ljudi, odpravo birokracije in utrditev de-
lavskega samoupravljanja.« Obenem pa si je nova vlada za priorieto vze-
la »razbijanje temnih rekacionarnih sil« in v ta namen za pomoč prosi-
la vojsko SZ.
Na ravni retorike je nova vlada spoštovala zahteve množic po demokra-
tizaciji sistema in uvedbi socialističnega samoupravljanja. Ključna razlika
med Nagyjevo in Kadarjevo vlado je, da je prva poudarjala amnestijo za
upornike in zahtevala takojšen odhod sovjetskih čet iz madžarskega oze-
mlja, medtem ko druga v burnem političnem dogajanju v državi vidi iz-
ključno le zaroto reakcionarjev in zahteva podaljšano bivanje sovjetske voj-
ske na Madžarskem.
Shema odnosa ljudstvo – država je prav tako obratna. Nagyjeva politika
izhaja primarno iz političnih zahtev in teženj ljudstva, medtem ko se Ka-
darjeva politika primarno vidi kot politika vodenja ljudstva in (re)definira-
nja ključnih političnih pojmov (kot so demokracija, razvoj, samoupravlja-
nje, socializem). Ideologija nove, prosovjetske vlade je bistveno bolj »post-
moderna« kot ideologija Nagyjeve vlade – pomenov ključnih vrednot in
političnih pojmov ne vidi kot fiksiranih, temveč kot spremenljive in odvi-
sne od konteksta. Zato, čeprav v praksi deluje zelo različno, uporablja iste
pojme in vrednote kot prejšnja vlada, kar je nasprotno obnašanju Nagyjeve
vlade, ki je ob prihodu na oblast tudi stare pojme, ideale in vrednote zame-
njala z novimi in začela v politični imaginarij uvajati pojme samoupravlja-
nja, socialistične demokracije ipd.. Nova vlada je ravnala drugače – ohra-
nila je obstoječ politični imaginarij in z njim legitimizirala drugačno delo-
vanje, predstavljala se je kot da se še naprej bori za napredek in proti biro-
kraciji, le da bolj učinkovito in na drugačen način kot predhodna vlada.
Poudarek na redu je še močnejši kot prej. Red nastopa kot nujni korelat
miru. Nova vlada naj bi branila revolucionarne pridobitve v imenu reda,
ki je, tradicionalno, ključna vrednota reakcije. Množice v tem diskurzu ne
morejo nastopati drugače kot družbeni akter z napako – po eni strani jih
država, ki uporablja revolucionarno retoriko za nasilno ukinitev revolucio-
narnega gibanja, potrebuje (kot domnevne nosilce revolucije in ustvarjalce
zgodovine), obenem pa jih, ravno ker gre za politiko dominacije, ne more
poslušati in ustreči njihovim zahtevam – zato predpostavi elemente reakci-
je, ki zlorabljajo drugače pozitivno vrednotene in legitimne revolucionar-
ne impulze množic. Dominacija v imenu revolucije mora doseči simbolno
združitev državnega aparata in množic, ki je mogoča le s simbolno in real-
no odstranitvijo motečega elementa, »reakcije«, in posledičnega poenote-
nja političnih teženj množic in države.
