Page 32 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 32
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
upornikov od ljudstva oziroma delavskega razreda, medtem ko se partija in
država identificirata z delovnim ljudstvom in uradni madžarski mediji po-
udarjajo skupne interese delovnega ljudstva in državnega vodstva.
V tem povzetku najdemo tudi simbolno ločevanje legitimnih in nele-
gitimnih upornikov – prvi so se uprli zaradi legitimnega nezadovoljstva
s stanjem v državi (ekonomskim stanjem in prepočasno destalinizacijo),
a so jih kasneje zlorabile nelegitimne »kontrarevolucionarne« in »sovra-
žne« sile. V vsakem primeru pa je oboroženi boj, s stališča uradnih medi-
jev, povsem nesprejemljiva metoda boja za demokracijo in razvoj in se ga
lahko poslužujejo le fašisti in reakcionarji – saj imajo lahko le ti, v tej ideo-
loški perspektivi, razlog za željo po zrušenju socialistične državne ureditve.
Zdaj lahko že vidimo osnovne obrise »post-stalinistične« madžarske dr-
žavne ideologije – socializem je mogoč le znotraj države, kot državna ure-
ditev in vsak upor proti državi je obenem upor proti socializmu kot take-
mu (in torej kontrarevolucionaren). Revolucionarna dejavnost, ki je obe-
nem socialistična in protidržavna (zamišljanje socializma izven okvirov dr-
žave je bila ena izmed osnovnih značilnosti vstaj v drugi polovici 20. stole-
tja) je v tej perspektivi nezamisljiva – deklaracija česa takega je lahko le pre-
vara ali manipulacija.
29. 10. »Ogenj pojema«, povzetek vladne deklaracije, ki jo je prebral
predsednik vlade Imre Nagy. V njej je omilil uradno stališče in poudaril hi-
bridno naravo uporniškega gibanja: »Vlada obsoja stališče, češ da je seda-
nje veliko ljudsko gibanje kontrarevolucija. Nedvomno pa je, da so tudi tu-
kaj, podobno kot se dogaja pri vsakem velikem ljudskem gibanju, škodljiv-
ci izrabili zadnje dni za najnavadnejše zločine. Prav tako je dejstvo, da so se
priključili tudi reakcionarni, kontrarevolucionarni elementi v prizadevanju
izrabiti te dogodke za strmoglavljenje ljudskega demokratičnega sistema.«
Država oziroma vlada si je, po relativni umiritvi razmer in ko njen ob-
stoj ni bil več neposredno ogrožen, lahko privoščila bolj naklonjeno obrav-
navo uporniškega gibanja in bolj spravljiv in umirjen ton kot prej. A osnov-
ne črte vladnega diskurza ostajajo iste kot prej – madžarska državna uredi-
tev je »ljudska in demokratična«, za protidržavno nasilje pa so odgovor-
ni kontrarevolucionarni elementi. Obenem je modra država edina, ki zna
ločiti med avtentičnim ljudstvom in »škodljivci« – brez posredovanja dr-
žavnega nasilja bi se ljudstvo v nedogled pustilo zapeljevati »škodljivcem«,
tako da je lahko ljudski upor avtentično ljudski le, če se, paradoksno, pu-
sti voditi državi.
Nagy priznava da je prišlo pri vstaji do združitve in poenotenja ljudstva v
želji po demokratičnih spremembah, ki jih tudi postavlja kot politično pri-
upornikov od ljudstva oziroma delavskega razreda, medtem ko se partija in
država identificirata z delovnim ljudstvom in uradni madžarski mediji po-
udarjajo skupne interese delovnega ljudstva in državnega vodstva.
V tem povzetku najdemo tudi simbolno ločevanje legitimnih in nele-
gitimnih upornikov – prvi so se uprli zaradi legitimnega nezadovoljstva
s stanjem v državi (ekonomskim stanjem in prepočasno destalinizacijo),
a so jih kasneje zlorabile nelegitimne »kontrarevolucionarne« in »sovra-
žne« sile. V vsakem primeru pa je oboroženi boj, s stališča uradnih medi-
jev, povsem nesprejemljiva metoda boja za demokracijo in razvoj in se ga
lahko poslužujejo le fašisti in reakcionarji – saj imajo lahko le ti, v tej ideo-
loški perspektivi, razlog za željo po zrušenju socialistične državne ureditve.
Zdaj lahko že vidimo osnovne obrise »post-stalinistične« madžarske dr-
žavne ideologije – socializem je mogoč le znotraj države, kot državna ure-
ditev in vsak upor proti državi je obenem upor proti socializmu kot take-
mu (in torej kontrarevolucionaren). Revolucionarna dejavnost, ki je obe-
nem socialistična in protidržavna (zamišljanje socializma izven okvirov dr-
žave je bila ena izmed osnovnih značilnosti vstaj v drugi polovici 20. stole-
tja) je v tej perspektivi nezamisljiva – deklaracija česa takega je lahko le pre-
vara ali manipulacija.
29. 10. »Ogenj pojema«, povzetek vladne deklaracije, ki jo je prebral
predsednik vlade Imre Nagy. V njej je omilil uradno stališče in poudaril hi-
bridno naravo uporniškega gibanja: »Vlada obsoja stališče, češ da je seda-
nje veliko ljudsko gibanje kontrarevolucija. Nedvomno pa je, da so tudi tu-
kaj, podobno kot se dogaja pri vsakem velikem ljudskem gibanju, škodljiv-
ci izrabili zadnje dni za najnavadnejše zločine. Prav tako je dejstvo, da so se
priključili tudi reakcionarni, kontrarevolucionarni elementi v prizadevanju
izrabiti te dogodke za strmoglavljenje ljudskega demokratičnega sistema.«
Država oziroma vlada si je, po relativni umiritvi razmer in ko njen ob-
stoj ni bil več neposredno ogrožen, lahko privoščila bolj naklonjeno obrav-
navo uporniškega gibanja in bolj spravljiv in umirjen ton kot prej. A osnov-
ne črte vladnega diskurza ostajajo iste kot prej – madžarska državna uredi-
tev je »ljudska in demokratična«, za protidržavno nasilje pa so odgovor-
ni kontrarevolucionarni elementi. Obenem je modra država edina, ki zna
ločiti med avtentičnim ljudstvom in »škodljivci« – brez posredovanja dr-
žavnega nasilja bi se ljudstvo v nedogled pustilo zapeljevati »škodljivcem«,
tako da je lahko ljudski upor avtentično ljudski le, če se, paradoksno, pu-
sti voditi državi.
Nagy priznava da je prišlo pri vstaji do združitve in poenotenja ljudstva v
želji po demokratičnih spremembah, ki jih tudi postavlja kot politično pri-
