Page 40 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 40
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
ni pasivni akter. Glavna vrednota protesta je svoboda gibanja oziroma pro-
test proti njeni kršitvi. Sekundarne vrednote so neodvisnost in samoodloč-
ba narodov, miroljubnost in preprečevanje agresije. Zahodno perspektivo
je v članku predstavljena izključno skozi oči Amerike, ki zastopa celoten
Zahod.
»Vojaški manevri v Grünewaldu.« Kot vrednoti v prvem delu članka
(kjer je predstavljena zahodnonemška perspektiva skozi oči njenih visokih
politikov) sta izpostavljeni prosta trgovina in prosta pretok delovne sile.
Zadnja tretjina članka predstavi tudi vzhodnonemški pogled (povzetek
vzhodnonemškega tiska), kjer je glavna vrednota mir in glavni akter dela-
vski razred kot edini mogoč nosilec bodoče miroljubne ureditve Berlina.
Delavski razred in ostale značilno socialistične vrednote in akterji v Delu
drugače ne nastopajo, le kot del diskurza vzhodnonemškega tiska.
»Bonnu je protest premil.« Ponovno sta poudarjena napetost med za-
hodnonemško in zahodno perspektivo ter zahodnonemški zahteva po de-
janjih namesto le besed.
19. 8. »Zmernejši glasovi v Bonnu.« Povzetek stališč visokih politikov
in predsednikov strank ZRN o situaciji v Berlinu. Omenjene je diskordan-
tnost v stališčih posameznih strank. Posamezni politiki in vlada so še ve-
dno zashtevali osre ukrepe, medtem ko je vlada začela popuščati in svo-
je stališče približevati ostalim zahodnim velesilam in poudarjati vrednoto
zmernosti. Situacija v Berlinu je oznančena kot kriza, a tokrat brez doda-
tnih opredelitev (napetost, sovražnost ipd.).
»Sestanek zahodnih premierov.« Ponovno oba članka tega dne prina-
šata le zahodno perspektivo in, v tem članku, ponovno le skozi oči ameri-
ške visoke politike in tiska. V primerjavi s Prago in Budimpešto je očitna
presentljiva odsotnost citiranja in povzemanja sovjetskega tiska – deloma
verjetno tudi zato, ker SZ ni neposredno vpletena v dogodke (a enako ve-
lja za Ameriko, ki ji je v poročanju o berlinski krizi namenjenega presente-
ljivo veliko prostora).
20. 8. »Johnson svetuje Bonnu zadržanost.« V ospredju je še zmeraj no-
tranji razcep v Zahodni perspektivi oziroma spor na relaciji ZDA – ZRN.
V drugi tretjini članka se pojavijo vojska in oborožene sile Zahoda kot
glavni akterji – in obenem udejanjanje »politike dejanj«. Na koncu je ko-
mentar sovjetskega tiska, ki krepitev zahodnih vojaških sil označuje kot
provokacijo in namerno dramatizacijo razmer. Glavne vrednote Zahoda
so odločnost, prosta trgovina, svoboda gibanja, Vzhoda pa varnost, nor-
malnost in mir.
ni pasivni akter. Glavna vrednota protesta je svoboda gibanja oziroma pro-
test proti njeni kršitvi. Sekundarne vrednote so neodvisnost in samoodloč-
ba narodov, miroljubnost in preprečevanje agresije. Zahodno perspektivo
je v članku predstavljena izključno skozi oči Amerike, ki zastopa celoten
Zahod.
»Vojaški manevri v Grünewaldu.« Kot vrednoti v prvem delu članka
(kjer je predstavljena zahodnonemška perspektiva skozi oči njenih visokih
politikov) sta izpostavljeni prosta trgovina in prosta pretok delovne sile.
Zadnja tretjina članka predstavi tudi vzhodnonemški pogled (povzetek
vzhodnonemškega tiska), kjer je glavna vrednota mir in glavni akter dela-
vski razred kot edini mogoč nosilec bodoče miroljubne ureditve Berlina.
Delavski razred in ostale značilno socialistične vrednote in akterji v Delu
drugače ne nastopajo, le kot del diskurza vzhodnonemškega tiska.
»Bonnu je protest premil.« Ponovno sta poudarjena napetost med za-
hodnonemško in zahodno perspektivo ter zahodnonemški zahteva po de-
janjih namesto le besed.
19. 8. »Zmernejši glasovi v Bonnu.« Povzetek stališč visokih politikov
in predsednikov strank ZRN o situaciji v Berlinu. Omenjene je diskordan-
tnost v stališčih posameznih strank. Posamezni politiki in vlada so še ve-
dno zashtevali osre ukrepe, medtem ko je vlada začela popuščati in svo-
je stališče približevati ostalim zahodnim velesilam in poudarjati vrednoto
zmernosti. Situacija v Berlinu je oznančena kot kriza, a tokrat brez doda-
tnih opredelitev (napetost, sovražnost ipd.).
»Sestanek zahodnih premierov.« Ponovno oba članka tega dne prina-
šata le zahodno perspektivo in, v tem članku, ponovno le skozi oči ameri-
ške visoke politike in tiska. V primerjavi s Prago in Budimpešto je očitna
presentljiva odsotnost citiranja in povzemanja sovjetskega tiska – deloma
verjetno tudi zato, ker SZ ni neposredno vpletena v dogodke (a enako ve-
lja za Ameriko, ki ji je v poročanju o berlinski krizi namenjenega presente-
ljivo veliko prostora).
20. 8. »Johnson svetuje Bonnu zadržanost.« V ospredju je še zmeraj no-
tranji razcep v Zahodni perspektivi oziroma spor na relaciji ZDA – ZRN.
V drugi tretjini članka se pojavijo vojska in oborožene sile Zahoda kot
glavni akterji – in obenem udejanjanje »politike dejanj«. Na koncu je ko-
mentar sovjetskega tiska, ki krepitev zahodnih vojaških sil označuje kot
provokacijo in namerno dramatizacijo razmer. Glavne vrednote Zahoda
so odločnost, prosta trgovina, svoboda gibanja, Vzhoda pa varnost, nor-
malnost in mir.
