Page 31 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 31
Budimpešta ’56 v Dnevniku
menovani kot kontrarevolucionarji, omenjeno pa je tudi organiziranje obo-
roženih delavskih straž, ki naj bi branile svoje tovarne pred »kontrarevo-
lucionarji«.
Zanimiv je tudi povzetek govora sekretarja CK KPM Janosa Kadarja
(»Kadar miri«). Ta je situacijo interpretiral kot zaroto provokatorjev, ki
so zlorabili legitimen študentski protest in zavedli sicer dobromislečo mla-
dino. Kadar se tako strinja s študentskimi zahtevami in se postavlja na nji-
hovo stran kar se tiče nujnosti demokratizacije družbe in priznava nujnost
reform, a ostro obsoja napad na državno ureditev, saj ta onemogoča mirno
nadaljevanje sprememb in reform madžarske družbe. Oborožen boj v tej
perspektivi ni radikalizirana zahteva po spremembi temveč napad na in-
stanco, ki te spremembe izvaja (državo) in ki je utemeljena na socialistič-
ni revoluciji.
V članku je tudi prvič omenjena sovjetska »pomoč« pri dušenju vstaje.
Vidimo lahko precejšnjo razliko med poročanjem o Pragi ’68 in Budim-
pešti ’56. V drugem primeru ni povzemanja uporniških virov. Dnevnik, si-
cer s precejšnjo zadržanostjo in distanco, navaja le uradne vire in se ne tru-
di predstaviti glasu druge strani (tudi kasneje predstavnik Jugoslavije Brilej
po padcu Nagyjeve vlade v govoru pred generalno skupščino OZN izrazi
podporo novi Kadarjevi vladi – čeprav je ta veliko bolj nasilna do uporni-
kov in veliko bolj prosovjetska kot Nagyjeva, Jugoslavija, vsaj manifestno,
sprejme uradno madžarsko razlago da je bila Nagyjeva vlada prešibka, pre-
več popustljiva in preveč pod vplivom »kontrarevolucionarjev«).
26. 10. Nadaljnje poročanje poudarja, da je namen prenovljene partije
»graditev resnične, demokratične in z drugimi narodi enakopravne Ma-
džarske«. O oboroženih uličnih spopadih se poroča kot o »incidentih«
(oboje je povzetek madžarskega tiska). Posebej zanimiv je povzetek poro-
čanja radia Budimpešta – ta omenjeno diskurzivno strategijo še zaostri, saj
poziva ljudstvo naj »pomaga, da bodo prenehale demonstracije ter napadi
tistih, ki se še nadalje trudijo strmoglaviti delavsko oblast«.
27.10. izvemo za konkretno vsebino politike nove madžarske vlade in
prenovljene partije. Ta se zavzema za neodvisnost od SZ in uvedbo dela-
vskih svetov v industriji, kar je v skladu s prvotnimi zahtevami manifestan-
tov in, kar se tiče druge obljube, pomeni tako uresničevanje načel socializ-
ma kot poskus doseganja večje ekonomske učinkovitosti.
Dnevnik ta dan tudi povzema glasilo madžarske partije Szabad nep, ki
piše o »hudodelski kliki, ki se je ločila od ljudstva in ki je zato ni mogo-
če identificirati s Partijo.« Tu gre spet za strategijo simbolnega ločevanja
menovani kot kontrarevolucionarji, omenjeno pa je tudi organiziranje obo-
roženih delavskih straž, ki naj bi branile svoje tovarne pred »kontrarevo-
lucionarji«.
Zanimiv je tudi povzetek govora sekretarja CK KPM Janosa Kadarja
(»Kadar miri«). Ta je situacijo interpretiral kot zaroto provokatorjev, ki
so zlorabili legitimen študentski protest in zavedli sicer dobromislečo mla-
dino. Kadar se tako strinja s študentskimi zahtevami in se postavlja na nji-
hovo stran kar se tiče nujnosti demokratizacije družbe in priznava nujnost
reform, a ostro obsoja napad na državno ureditev, saj ta onemogoča mirno
nadaljevanje sprememb in reform madžarske družbe. Oborožen boj v tej
perspektivi ni radikalizirana zahteva po spremembi temveč napad na in-
stanco, ki te spremembe izvaja (državo) in ki je utemeljena na socialistič-
ni revoluciji.
V članku je tudi prvič omenjena sovjetska »pomoč« pri dušenju vstaje.
Vidimo lahko precejšnjo razliko med poročanjem o Pragi ’68 in Budim-
pešti ’56. V drugem primeru ni povzemanja uporniških virov. Dnevnik, si-
cer s precejšnjo zadržanostjo in distanco, navaja le uradne vire in se ne tru-
di predstaviti glasu druge strani (tudi kasneje predstavnik Jugoslavije Brilej
po padcu Nagyjeve vlade v govoru pred generalno skupščino OZN izrazi
podporo novi Kadarjevi vladi – čeprav je ta veliko bolj nasilna do uporni-
kov in veliko bolj prosovjetska kot Nagyjeva, Jugoslavija, vsaj manifestno,
sprejme uradno madžarsko razlago da je bila Nagyjeva vlada prešibka, pre-
več popustljiva in preveč pod vplivom »kontrarevolucionarjev«).
26. 10. Nadaljnje poročanje poudarja, da je namen prenovljene partije
»graditev resnične, demokratične in z drugimi narodi enakopravne Ma-
džarske«. O oboroženih uličnih spopadih se poroča kot o »incidentih«
(oboje je povzetek madžarskega tiska). Posebej zanimiv je povzetek poro-
čanja radia Budimpešta – ta omenjeno diskurzivno strategijo še zaostri, saj
poziva ljudstvo naj »pomaga, da bodo prenehale demonstracije ter napadi
tistih, ki se še nadalje trudijo strmoglaviti delavsko oblast«.
27.10. izvemo za konkretno vsebino politike nove madžarske vlade in
prenovljene partije. Ta se zavzema za neodvisnost od SZ in uvedbo dela-
vskih svetov v industriji, kar je v skladu s prvotnimi zahtevami manifestan-
tov in, kar se tiče druge obljube, pomeni tako uresničevanje načel socializ-
ma kot poskus doseganja večje ekonomske učinkovitosti.
Dnevnik ta dan tudi povzema glasilo madžarske partije Szabad nep, ki
piše o »hudodelski kliki, ki se je ločila od ljudstva in ki je zato ni mogo-
če identificirati s Partijo.« Tu gre spet za strategijo simbolnega ločevanja
