Page 37 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 37
lin ’61 v Delu in
Dnevniku
Pregled poročanja
Delo
Delo je, v primerjavi z Dnevnikom, oblikovano veliko bolj »resno«,
prostora in člankov namenjenih svetovni politiki je veliko več. Ve-
likost črk je manjša, članki so daljši, v primerjavi z Dnevnikom je veliko več
teksta in manj slikovnega gradiva (fotografij, ilustracij in karikatur). Tudi
oglasov je manj, medtem ko zabavnih vsebin sploh ni. Poročanje o dogaja-
nju v Berlinu je omejeno na prvo stran, ki je v celoti namenjena svetovni po-
litiki. Člankov na prvi strani je okrog pet (od česar sta dva ali trije namenje-
ni Berlinu), včasih so zraven tudi krajše vesti. Fotografij na prvi strani je več
(povprečno tri ali štiri) in spremljajo najpomembnejše članke. V primerjavi
z Dnevnikom so fotografije manjše. Članki o Berlinu so na vrhu strani, kar
pomeni, da so vrednoteni kot pomembni (kar velja tudi za dogajanje, o ka-
terem poročajo) – a vseeno ne toliko (za razliko od poročanja o Pragi ‘68)
da bi povzročili spremembe v standardnem »layout« časopisa.
Drug pomemben dogodek v tistem času, ki je prav tako zasedal veliko
prostora v Delu, je bila beograjska konferenca neuvrščenih.
14. 8. »Meja v Berlinu zaprta.« Zelo suh in uraden diskurz, glavni ak-
terji so vlade in države. Perspektiva visoke politike. Članek je povzetek iz-
jave vlad članic VP, s čimer se tekst distancira od slabšalnih pridevnikov
kot so revanšisti in rekacionarne sile ter od paranoidnih obtožb o namerah
zahodnih držav (podtalno delovanje, spodkopavanje gospodarstva NDR).
Glavna negativna vrednota izjave je nenormalno stanje, glavna pozitivna
pa nadzor.
Dnevniku
Pregled poročanja
Delo
Delo je, v primerjavi z Dnevnikom, oblikovano veliko bolj »resno«,
prostora in člankov namenjenih svetovni politiki je veliko več. Ve-
likost črk je manjša, članki so daljši, v primerjavi z Dnevnikom je veliko več
teksta in manj slikovnega gradiva (fotografij, ilustracij in karikatur). Tudi
oglasov je manj, medtem ko zabavnih vsebin sploh ni. Poročanje o dogaja-
nju v Berlinu je omejeno na prvo stran, ki je v celoti namenjena svetovni po-
litiki. Člankov na prvi strani je okrog pet (od česar sta dva ali trije namenje-
ni Berlinu), včasih so zraven tudi krajše vesti. Fotografij na prvi strani je več
(povprečno tri ali štiri) in spremljajo najpomembnejše članke. V primerjavi
z Dnevnikom so fotografije manjše. Članki o Berlinu so na vrhu strani, kar
pomeni, da so vrednoteni kot pomembni (kar velja tudi za dogajanje, o ka-
terem poročajo) – a vseeno ne toliko (za razliko od poročanja o Pragi ‘68)
da bi povzročili spremembe v standardnem »layout« časopisa.
Drug pomemben dogodek v tistem času, ki je prav tako zasedal veliko
prostora v Delu, je bila beograjska konferenca neuvrščenih.
14. 8. »Meja v Berlinu zaprta.« Zelo suh in uraden diskurz, glavni ak-
terji so vlade in države. Perspektiva visoke politike. Članek je povzetek iz-
jave vlad članic VP, s čimer se tekst distancira od slabšalnih pridevnikov
kot so revanšisti in rekacionarne sile ter od paranoidnih obtožb o namerah
zahodnih držav (podtalno delovanje, spodkopavanje gospodarstva NDR).
Glavna negativna vrednota izjave je nenormalno stanje, glavna pozitivna
pa nadzor.
