Page 34 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 34
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
nja in ureditev odnosov med socialističnimi državami na osnovi enako-
pravnosti in spoštovanja suverenosti«.
Razlika med uradno madžarsko in Titovo ideološko perspektivo je to-
rej naslednja; madžarski uradni viri trdijo, da gredo težnje množic in dr-
žave v isto smer, v smer popravljanja preteklih napak in uvedbe dejanske-
ga socializma, oboroženi boj pa je posledica manipulacij kontrarevolucio-
narjev, medtem ko po Titu do oboroženega boja privede ravno nasprotna
smer teženj množic in države, kar pomeni, da največja odgovornost leži na
državi in da je vloga kontrarevolucionarjev precej marginalna – poudarek
pri Titu ni toliko na boju proti kontrarevolucionarjem kot na boju za pre-
vlado progresivne tendence znotraj državnega in partijskega aparata. Eno-
tnost množic in države je v diskurzu madžarskih medijev in uradne poli-
tike nekaj, kar so nasilno začasno prekinili kontrarevolucionarji, medtem
ko je po Titu nekaj, kar je bilo potrebno šele doseči s političnimi spremem-
bami v smeri samoupravnega socializma, ki je odraz želja in teženj ljudskih
množic: »/P/olitika sedanjega državnega in političnega vodstva ter resnič-
ne demokratične socialistične težnje madžarskih delovnih ljudi so se zlile
v eno.« Šele v tej situaciji »bi vsako nadaljnje prelivanje krvi samo škodi-
lo koristim madžarskih delovnih ljudi in socializmu. Lahko bi koristilo le
ciljem reakcije in birokratske deformacije.« Oborožen boj je bil deloma le-
gitimen in upravičen, a le do točke, ko je sprožil zamenjave v vladi in napo-
ved reform v smeri demokratičnega in samoupravnega socializma – od te
točke naprej lahko nadaljevanje oboroženega boja pomeni le kontrarevolu-
cijo ali povratek v stalinizem (ti dve opciji sta pri Titu, čeprav tega posebej
na pojasni, precej izenačeni).
31. 10. in 2. 11. sta objavljeni dve pomembni poročili o razvoju politič-
nih dogajanj na Madžarskem: da Madžarska uvaja večstrankarski sistem in
da razglaša nevtralnost in odpoveduje Varšavski pakt. Obenem so poteka-
la pogajanja o umiku sovjetskih čet z ozemlja Madžarske, ki niso povsem
uspela. 2.11. naj bi v Madžarsko prispele nove sovjetske čete.
3. 11. »Razprava o Madžarski v Varnostnem svetu.« OZN je »foregro-
unded« kot pomemben družbeni akter.
5. 11. Dnevnik poroča, da je Nagyjeva vlada padla in da je sestavljena
nova vlada Janosa Kadarja. Ta je za pomoč pri urejanju razmer prosila sov-
jetsko vojsko. Prav tako je nova vlada OZN obvestila, da ne želi več, da o
Madžarski razpravljajo v Varnostnem svetu.
Program nove vlade, ki ga povzema Dnevnik, je skoraj identičen stare-
mu. Vsebuje: »zagotovitev neodvisnosti in suverenosti države, obrambo
ljudske demokracije in socializma, prenehanje bratomorne vojne, izbolj-
nja in ureditev odnosov med socialističnimi državami na osnovi enako-
pravnosti in spoštovanja suverenosti«.
Razlika med uradno madžarsko in Titovo ideološko perspektivo je to-
rej naslednja; madžarski uradni viri trdijo, da gredo težnje množic in dr-
žave v isto smer, v smer popravljanja preteklih napak in uvedbe dejanske-
ga socializma, oboroženi boj pa je posledica manipulacij kontrarevolucio-
narjev, medtem ko po Titu do oboroženega boja privede ravno nasprotna
smer teženj množic in države, kar pomeni, da največja odgovornost leži na
državi in da je vloga kontrarevolucionarjev precej marginalna – poudarek
pri Titu ni toliko na boju proti kontrarevolucionarjem kot na boju za pre-
vlado progresivne tendence znotraj državnega in partijskega aparata. Eno-
tnost množic in države je v diskurzu madžarskih medijev in uradne poli-
tike nekaj, kar so nasilno začasno prekinili kontrarevolucionarji, medtem
ko je po Titu nekaj, kar je bilo potrebno šele doseči s političnimi spremem-
bami v smeri samoupravnega socializma, ki je odraz želja in teženj ljudskih
množic: »/P/olitika sedanjega državnega in političnega vodstva ter resnič-
ne demokratične socialistične težnje madžarskih delovnih ljudi so se zlile
v eno.« Šele v tej situaciji »bi vsako nadaljnje prelivanje krvi samo škodi-
lo koristim madžarskih delovnih ljudi in socializmu. Lahko bi koristilo le
ciljem reakcije in birokratske deformacije.« Oborožen boj je bil deloma le-
gitimen in upravičen, a le do točke, ko je sprožil zamenjave v vladi in napo-
ved reform v smeri demokratičnega in samoupravnega socializma – od te
točke naprej lahko nadaljevanje oboroženega boja pomeni le kontrarevolu-
cijo ali povratek v stalinizem (ti dve opciji sta pri Titu, čeprav tega posebej
na pojasni, precej izenačeni).
31. 10. in 2. 11. sta objavljeni dve pomembni poročili o razvoju politič-
nih dogajanj na Madžarskem: da Madžarska uvaja večstrankarski sistem in
da razglaša nevtralnost in odpoveduje Varšavski pakt. Obenem so poteka-
la pogajanja o umiku sovjetskih čet z ozemlja Madžarske, ki niso povsem
uspela. 2.11. naj bi v Madžarsko prispele nove sovjetske čete.
3. 11. »Razprava o Madžarski v Varnostnem svetu.« OZN je »foregro-
unded« kot pomemben družbeni akter.
5. 11. Dnevnik poroča, da je Nagyjeva vlada padla in da je sestavljena
nova vlada Janosa Kadarja. Ta je za pomoč pri urejanju razmer prosila sov-
jetsko vojsko. Prav tako je nova vlada OZN obvestila, da ne želi več, da o
Madžarski razpravljajo v Varnostnem svetu.
Program nove vlade, ki ga povzema Dnevnik, je skoraj identičen stare-
mu. Vsebuje: »zagotovitev neodvisnosti in suverenosti države, obrambo
ljudske demokracije in socializma, prenehanje bratomorne vojne, izbolj-
