Page 28 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 28
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
bira sredstva neposrednega citata kot izbor samega citata iz verjetno dalj-
šega govora kažeta na simbolno strategijo posredne kritike stalinizma in
na simpatiziranje tako z »žrtvami« stalinizma, kot s pokusi destaliniza-
cije Madžarske)
– povzetek vseh govorov na pogrebu: »Vsi govorniki so pozivali k uni-
čenju ostankov kulta osebnosti, katerega žrtve so bile včeraj prekopane.«
(tu ne gre več za citiranje, temveč že za interpretacijo govorov – kot glav-
ni poudarek je izbrana obsodba stalinizma, obenem pa je dogodku preme-
stitve krst omenjenih politikov dodana simbolna razsežnost, saj so se v no-
vem grobu pridružili svojim tovarišem iz delavskega gibanja. Tako je prišlo
do simbolne združitve oziroma povratka nekaterih borcev, ki so bili pred-
hodno obsojeni in stigmatizirani, nazaj v delavsko gibanje, do poskusa sim-
bolne transformacije zgodovinskega spomina, v katerem so Rajko in tova-
riši ponovno del delavskega gibanja, medtem ko so iz njega, posredno – kot
osebnost iz kulta osebnosti – izključeni Stalin in njegovi privrženci. Po-
novni pogreb Rajka in tovarišev pa ima še eno simbolno razsežnost – kot
politična gesta je metafora za pokop ostankov stalinizma na Madžarskem.
Poročanje se nadaljuje teden kasneje, 15. 10. Takrat Dnevnik objavi čla-
nek o obsodbah, ki jih je na Madžarskem deležen bivši prvi sekretar Partije
Matyas Rakosi – a tokrat je perspektiva obrnjena. Citat (iz članka v budim-
peštanskem časopisu Nepszava), ki je izbran za podnaslov, je tokrat »Pre-
teklost ni opravičilo za zločine.« Če je bila strategija v prejšnjem članku
sklicevanje na herojsko preteklost po krivem obsojenih, zdaj preteklost ek-
splicitno ne šteje več; še en citat, ki je del Dnevnikovega članka to potrju-
je: »nedvoumno /je treba/ poudariti, da preteklost petdesetih let v službi
delavskega gibanja in šestnajst let v zaporu ni zadostno opravičilo za zloči-
ne /.../«. Tu postane očitna politična motiviranost diskurzivne strategije,
ki jo Dnevnik povzema za madžarskimi viri – vrednostne ocene osebnih
klasifikacij akterjev variirajo glede na to, kateri strani v političnem boju, za
katerega izvemo posredno in ki v tistem času poteka na Madžarskem, pri-
padajo. Tako je lahko, odvisno od konteksta, preteklost izjemno pozitivno
vrednotena ali pa označena kot irelevantna. Tema članka je odstop Rakosi-
ja, ki se je sicer zgodil že 18. junija, ampak je šele sredi oktobra javnost izve-
dela, da ni odstopil zaradi zdravstvenih razlogov (kar je bil uradno naveden
razlog odstopa), temveč zaradi pritiska vrha madžarske partije.
Izjavi, povzeti po Nepszavi, »iskrene besede čistijo ozračje« in »ma-
džarska partija delovnih ljudi odločno zavzema položaje« obenem odsli-
kavata tako politično dogajanje na madžarskem kot njegovo medijsko re-
prezentacijo – diskurz političnih sprememb so deklaracije vztrajanja, trd-
bira sredstva neposrednega citata kot izbor samega citata iz verjetno dalj-
šega govora kažeta na simbolno strategijo posredne kritike stalinizma in
na simpatiziranje tako z »žrtvami« stalinizma, kot s pokusi destaliniza-
cije Madžarske)
– povzetek vseh govorov na pogrebu: »Vsi govorniki so pozivali k uni-
čenju ostankov kulta osebnosti, katerega žrtve so bile včeraj prekopane.«
(tu ne gre več za citiranje, temveč že za interpretacijo govorov – kot glav-
ni poudarek je izbrana obsodba stalinizma, obenem pa je dogodku preme-
stitve krst omenjenih politikov dodana simbolna razsežnost, saj so se v no-
vem grobu pridružili svojim tovarišem iz delavskega gibanja. Tako je prišlo
do simbolne združitve oziroma povratka nekaterih borcev, ki so bili pred-
hodno obsojeni in stigmatizirani, nazaj v delavsko gibanje, do poskusa sim-
bolne transformacije zgodovinskega spomina, v katerem so Rajko in tova-
riši ponovno del delavskega gibanja, medtem ko so iz njega, posredno – kot
osebnost iz kulta osebnosti – izključeni Stalin in njegovi privrženci. Po-
novni pogreb Rajka in tovarišev pa ima še eno simbolno razsežnost – kot
politična gesta je metafora za pokop ostankov stalinizma na Madžarskem.
Poročanje se nadaljuje teden kasneje, 15. 10. Takrat Dnevnik objavi čla-
nek o obsodbah, ki jih je na Madžarskem deležen bivši prvi sekretar Partije
Matyas Rakosi – a tokrat je perspektiva obrnjena. Citat (iz članka v budim-
peštanskem časopisu Nepszava), ki je izbran za podnaslov, je tokrat »Pre-
teklost ni opravičilo za zločine.« Če je bila strategija v prejšnjem članku
sklicevanje na herojsko preteklost po krivem obsojenih, zdaj preteklost ek-
splicitno ne šteje več; še en citat, ki je del Dnevnikovega članka to potrju-
je: »nedvoumno /je treba/ poudariti, da preteklost petdesetih let v službi
delavskega gibanja in šestnajst let v zaporu ni zadostno opravičilo za zloči-
ne /.../«. Tu postane očitna politična motiviranost diskurzivne strategije,
ki jo Dnevnik povzema za madžarskimi viri – vrednostne ocene osebnih
klasifikacij akterjev variirajo glede na to, kateri strani v političnem boju, za
katerega izvemo posredno in ki v tistem času poteka na Madžarskem, pri-
padajo. Tako je lahko, odvisno od konteksta, preteklost izjemno pozitivno
vrednotena ali pa označena kot irelevantna. Tema članka je odstop Rakosi-
ja, ki se je sicer zgodil že 18. junija, ampak je šele sredi oktobra javnost izve-
dela, da ni odstopil zaradi zdravstvenih razlogov (kar je bil uradno naveden
razlog odstopa), temveč zaradi pritiska vrha madžarske partije.
Izjavi, povzeti po Nepszavi, »iskrene besede čistijo ozračje« in »ma-
džarska partija delovnih ljudi odločno zavzema položaje« obenem odsli-
kavata tako politično dogajanje na madžarskem kot njegovo medijsko re-
prezentacijo – diskurz političnih sprememb so deklaracije vztrajanja, trd-
