Page 231 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 231
liberalni
obrat v ekonomski
politiki EU in
vloga univerze v
novih zgodovinskih
razmerah
Vaktualnih javnih razpravah o neoliberalizmu, EU in reformah iz-
obraževanja so pogoste poenostavljene, zavajajoče ali preprosto ne-
resnične predstave o tem, kaj neoliberalizem dejansko je in kakšna je eko-
nomska in politična usmeritev EU. Tako se neoliberalizem pogosto pred-
stavlja kot povratek k Adamu Smithu, nevidni roki trga in liberalnim ide-
jam ter ekonomskim politikam iz devetnajstega stoletja, EU pa kot politič-
no nevtralna in benevolentna institucija, namenjena plemenitim občečlo-
veškim ciljem kot so uveljavljanje človekovih pravic, izboljševanje kvalitete
življenja in gospodarski razvoj. Takšne predstave omejujejo obseg in doseg
javne razprave o trenutnih spremembah v polju izobraževanja ter reformah
univerze. Namen tega poglavja je precizirati definicijo neoliberalizma kot
akademske doktrine in kot ekonomske politike, predstaviti zgodovino ne-
oliberalnega obrata v EU in aktualne družbene učinke tega obrata v polju
izboraževanja ter predstaviti potencialne smeri delovanja univerze v boju
proti neoliberalni hegemoniji.
Ekonomska politika in razredni boj v EU
V formaciji EU, kot jo poznamo danes, je bilo ključno zgodovinsko ob-
dobje prva polovica devetdesetih. Turbulentna osemdeseta, za katera sta
bili značilna zaostrena globalna politična ofenziva razreda kapitalistov
proti delavskemu gibanju (v kateri je bil, za Evropo, verjetno prelomen
dogodek zlom rudarske stavke v Angliji in dokončen triumf thatcheriz-
ma leta 1985) in zaostrena ideološka ofenziva idej monetarizma in neolibe-
ralnega kapitalizma proti idejam socialne države in družbene solidarnosti,
so se končala s politično zmago poslovnih elit in njihovih političnih zave-
obrat v ekonomski
politiki EU in
vloga univerze v
novih zgodovinskih
razmerah
Vaktualnih javnih razpravah o neoliberalizmu, EU in reformah iz-
obraževanja so pogoste poenostavljene, zavajajoče ali preprosto ne-
resnične predstave o tem, kaj neoliberalizem dejansko je in kakšna je eko-
nomska in politična usmeritev EU. Tako se neoliberalizem pogosto pred-
stavlja kot povratek k Adamu Smithu, nevidni roki trga in liberalnim ide-
jam ter ekonomskim politikam iz devetnajstega stoletja, EU pa kot politič-
no nevtralna in benevolentna institucija, namenjena plemenitim občečlo-
veškim ciljem kot so uveljavljanje človekovih pravic, izboljševanje kvalitete
življenja in gospodarski razvoj. Takšne predstave omejujejo obseg in doseg
javne razprave o trenutnih spremembah v polju izobraževanja ter reformah
univerze. Namen tega poglavja je precizirati definicijo neoliberalizma kot
akademske doktrine in kot ekonomske politike, predstaviti zgodovino ne-
oliberalnega obrata v EU in aktualne družbene učinke tega obrata v polju
izboraževanja ter predstaviti potencialne smeri delovanja univerze v boju
proti neoliberalni hegemoniji.
Ekonomska politika in razredni boj v EU
V formaciji EU, kot jo poznamo danes, je bilo ključno zgodovinsko ob-
dobje prva polovica devetdesetih. Turbulentna osemdeseta, za katera sta
bili značilna zaostrena globalna politična ofenziva razreda kapitalistov
proti delavskemu gibanju (v kateri je bil, za Evropo, verjetno prelomen
dogodek zlom rudarske stavke v Angliji in dokončen triumf thatcheriz-
ma leta 1985) in zaostrena ideološka ofenziva idej monetarizma in neolibe-
ralnega kapitalizma proti idejam socialne države in družbene solidarnosti,
so se končala s politično zmago poslovnih elit in njihovih političnih zave-
