Page 169 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 169
ializem, boj za
demokracijo in pot v
tranzicijo
Osemdeseta v danes prevladujočim javnem imaginariju v zvezi z
zgodovino socializma pomenijo boj za svobodo in razcvet kritič-
ne misli, ki sta po 1989 dokončno premagala avtoritarne režime realsocia-
lizma. V pričujočem poglavju bomo skušali, na primerih madžarske vsta-
je leta 1956, uvedbe vojnega stanja na Poljskem leta 1981 in rušenja Ber-
linskega zidu leta 1989, pokazati, da je bila dejanska zgodovina bojev za
svobodo znotraj socializma(ov) bolj kompleksna kot jo predstavljajo danes
uveljavljene zgodbe o komunističnem totalitarizmu in boju liberalnih sil
za osvoboditev. Osnovna teza poglavja je, da so bili notranji upori realsoci-
alizmu motivirani ne z liberalnimi vrednotami, vero v ekonomsko superi-
ornost kapitalizma ali v prednosti parlamentarne pred ljudsko demokraci-
jo, temveč z ideali demokratičnega socializma, ki izvirajo iz evropskih de-
lavskih vstaj v dvajsetih in antifašističnega boja, in ki temeljijo na koncep-
tih delavskega samoupravljanja, neposredne demokracije in humanistične-
ga socializma. Osemdeseta tako pomenijo propad tako avtoritarnih socia-
lizmov, kot njihovih demokratičnih, a še zmeraj socialističnih alternativ, in
ponovno prevlado liberalnega kapitalizma.
Podlaga poglavja je raziskava Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evrope
v slovenskih časopisih v drugi polovici 20. stoletja. Tokratna interpretaci-
ja vključuje tri izmed analiziranih dogodkov: Madžarsko ’56, Poljsko ’68
in Berlin ’89.
Poglavje ni povzetek raziskave oziroma njenih rezultatov, temveč je (v
duhu CDA) zastavljen interdisciplinarno, tematsko širše in družbeno-kri-
tično. Rezultati raziskave predstavljajo le enega izmed virov, dodatni viri so
demokracijo in pot v
tranzicijo
Osemdeseta v danes prevladujočim javnem imaginariju v zvezi z
zgodovino socializma pomenijo boj za svobodo in razcvet kritič-
ne misli, ki sta po 1989 dokončno premagala avtoritarne režime realsocia-
lizma. V pričujočem poglavju bomo skušali, na primerih madžarske vsta-
je leta 1956, uvedbe vojnega stanja na Poljskem leta 1981 in rušenja Ber-
linskega zidu leta 1989, pokazati, da je bila dejanska zgodovina bojev za
svobodo znotraj socializma(ov) bolj kompleksna kot jo predstavljajo danes
uveljavljene zgodbe o komunističnem totalitarizmu in boju liberalnih sil
za osvoboditev. Osnovna teza poglavja je, da so bili notranji upori realsoci-
alizmu motivirani ne z liberalnimi vrednotami, vero v ekonomsko superi-
ornost kapitalizma ali v prednosti parlamentarne pred ljudsko demokraci-
jo, temveč z ideali demokratičnega socializma, ki izvirajo iz evropskih de-
lavskih vstaj v dvajsetih in antifašističnega boja, in ki temeljijo na koncep-
tih delavskega samoupravljanja, neposredne demokracije in humanistične-
ga socializma. Osemdeseta tako pomenijo propad tako avtoritarnih socia-
lizmov, kot njihovih demokratičnih, a še zmeraj socialističnih alternativ, in
ponovno prevlado liberalnega kapitalizma.
Podlaga poglavja je raziskava Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evrope
v slovenskih časopisih v drugi polovici 20. stoletja. Tokratna interpretaci-
ja vključuje tri izmed analiziranih dogodkov: Madžarsko ’56, Poljsko ’68
in Berlin ’89.
Poglavje ni povzetek raziskave oziroma njenih rezultatov, temveč je (v
duhu CDA) zastavljen interdisciplinarno, tematsko širše in družbeno-kri-
tično. Rezultati raziskave predstavljajo le enega izmed virov, dodatni viri so
