Page 145 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 145
68 kot hkratna
kriza evropskega
Zahoda in Vzhoda
Kritična analiza
poročanja slovenskih
časopisov o maju ’68 in
okupaciji Češkoslovaške
Evropa je na svojem teritoriju postala prevladujoč politični koncept
šele z agitacijskimi diskurzi, ki so spremljali njeno združevanje v
Evropsko unijo na začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja. Pred tem,
v času njene »razdruženosti«, je to mesto prevladujočega političnega kon-
cepta, ki je določal razumevanje in zamišljanje evropskega političnega pro-
stora, zasedala delitev na (z nekaj napakami) demokratični Zahod in soci-
alistični Vzhod. V razvoju koncepta Evrope po ponovni združitvi Nemči-
je in ostalih procesih evropske integracije – ki je vključevala tudi integraci-
jo prej heterogenih evropskih političnih diskurzov v enoten diskurz nove,
združene Evrope z ukinitvijo revolucionarnih diskurzov, ki so ta prostor
prej delili na dvoje – ima leto ’68 posebno vlogo, saj so množične vstaje
hkrati problematizirale tako zahodno kot vzhodno obliko družbeno-poli-
tično ureditve tedanje Evrope. V tej krizi se je za Evropa pokazala kot de-
dinja skupnega antifašističnega boja zaveznikov in kot potencialen prostor
razvoja demokratičnega socializma kot družbe prihodnosti. Danes, v času
integrirane Evrope, se politična zgodovina Evrope v drugi polovici dvajse-
tega stoletja pogosto prikazuje kot boj in končni triumf svobodnega sveta
nad socialističnim »totalitarizmom«. Namen naše analize je pokazati, da
je bila politična dinamika tega časa veliko bolj kompleksna.
Podobno kot ostala monografija tudi pričujoče poglavje izhaja iz razi-
skave Oblikovanje, razvoj in pojma Evrope v slovenskih časopisih v dru-
gi polovici 20. stoletja. V teku raziskave, ki temelji na kritični analizi dis-
kriza evropskega
Zahoda in Vzhoda
Kritična analiza
poročanja slovenskih
časopisov o maju ’68 in
okupaciji Češkoslovaške
Evropa je na svojem teritoriju postala prevladujoč politični koncept
šele z agitacijskimi diskurzi, ki so spremljali njeno združevanje v
Evropsko unijo na začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja. Pred tem,
v času njene »razdruženosti«, je to mesto prevladujočega političnega kon-
cepta, ki je določal razumevanje in zamišljanje evropskega političnega pro-
stora, zasedala delitev na (z nekaj napakami) demokratični Zahod in soci-
alistični Vzhod. V razvoju koncepta Evrope po ponovni združitvi Nemči-
je in ostalih procesih evropske integracije – ki je vključevala tudi integraci-
jo prej heterogenih evropskih političnih diskurzov v enoten diskurz nove,
združene Evrope z ukinitvijo revolucionarnih diskurzov, ki so ta prostor
prej delili na dvoje – ima leto ’68 posebno vlogo, saj so množične vstaje
hkrati problematizirale tako zahodno kot vzhodno obliko družbeno-poli-
tično ureditve tedanje Evrope. V tej krizi se je za Evropa pokazala kot de-
dinja skupnega antifašističnega boja zaveznikov in kot potencialen prostor
razvoja demokratičnega socializma kot družbe prihodnosti. Danes, v času
integrirane Evrope, se politična zgodovina Evrope v drugi polovici dvajse-
tega stoletja pogosto prikazuje kot boj in končni triumf svobodnega sveta
nad socialističnim »totalitarizmom«. Namen naše analize je pokazati, da
je bila politična dinamika tega časa veliko bolj kompleksna.
Podobno kot ostala monografija tudi pričujoče poglavje izhaja iz razi-
skave Oblikovanje, razvoj in pojma Evrope v slovenskih časopisih v dru-
gi polovici 20. stoletja. V teku raziskave, ki temelji na kritični analizi dis-
