Page 410 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 410
V primežu medplemiških prerivanj
ci«, kar ponavadi pomeni, da gre za polbrate po materini strani. Neznana
žena Wulfinga I. je bila, kot kaže, poročena dvakrat in je imela vse štiri si-
nove iz obeh zakonov. S kom oz. iz katere rodbine je bil njen prvi mož, lah-
ko le ugibamo. Glede na vrstni red in imena, ki jih nosijo bratje, lahko z ve-
liko verjetnostjo ugotavljamo, da sta bila prva dva (Weigand in Elbl) sino-
va prvega moža, medtem ko sta bila Wulfing II. in Henrik sinova Wulfin-
ga I. Prežinskega.
Pomembnejši kot omenjeni štirje bratje je Eberhard III., verjetno sin
Wulfinga II., ki je prevzel družinske posesti. V njegovem času je med njim
in sorodniki Safni začelo prihajati tudi do sporov38 v zvezi s pravicami do
gradu. Prvič je prišlo do spora, ki sta ga morala reševati krški škof Henrik
III. in Ulrik II. Žovneški že leta 1311. Med Eberhardom III. Prežinskim
(ki sta mu stala ob strani tudi Ulrik Vojniški in Ernest s Kozjega) na eni
strani in bratoma Ulrikom in Konradom s Safna (ki sta jima pomagala
tudi Alram Bistriški (na Štajerskem pri Ilzu) in Konrad iz Ljutomera) je
prišlo do spora zaradi pravic Safnov do dela prežinske posesti. Brata Sa-
fenska sta bila namreč sinova neimenovane hčerke Elbla Prežinskega in sta
bila torej Eberhardova bratranca. Razsodnika, krški škof in Ulrik II. Žov-
neški, sta razsodila, da imata oba Safna pravico do materinega deleža oz.
deleža njenega očeta Elbla Prežinskega.39 S tem je prišlo do delitve pose-
sti med dve družini, ki je še naprej povzročala težave in stalne spore med
pripadniki obeh vej. Leta 1325 je prišlo do ponovne poravnave med brato-
ma Eberhardom III. in Hermanom III. Prežinskim z bratoma Konradom
in Ulrikom Safnom. Spor sta tokrat reševala Hardegen in Amelrich, brata
Ptujska. Brata Safen sta priznala, da pripadata krškemu škofu, Eberhard in
Herman Prežinska pa sta jima morala vrniti njuno polovico gradu Prežin,
iz katere sta ju očitno pred tem pregnala.40 V spor se je vmešal tudi Viljem
z Vrbovca, zaradi česar Hans Pirchegger domneva, da je bila tudi njegova
mati (tako kot mati obeh Safnov) iz družine Prežinskih in da gre v tem pri-
meru za spor med tremi vejami bratrancev.41 Vsekakor so stalne spore izko-
ristili Žovneški. V štiridesetih letih so od posameznih dedičev sistematič-
Družina Safnov izhaja s področja današnje avstrijske Štajerske.
1311, september 20, Podčetrtek; objavljeno v: CKL, št. 91, 108, 109. Regest v: MDC VIII, št.
16, 5; RHSt, št. 311, 87, 88; F. Krones, Die Freien von Saneck, št. 31, 162 (datira v: 1311, fe-
bruar 23).
1325, marec 6, (Slovenska) Bistrica; regest v: MDC VIII, št. 758, 217. Prim. tudi: D. Kos, Med
gradom in mestom, 93.
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 230.
ci«, kar ponavadi pomeni, da gre za polbrate po materini strani. Neznana
žena Wulfinga I. je bila, kot kaže, poročena dvakrat in je imela vse štiri si-
nove iz obeh zakonov. S kom oz. iz katere rodbine je bil njen prvi mož, lah-
ko le ugibamo. Glede na vrstni red in imena, ki jih nosijo bratje, lahko z ve-
liko verjetnostjo ugotavljamo, da sta bila prva dva (Weigand in Elbl) sino-
va prvega moža, medtem ko sta bila Wulfing II. in Henrik sinova Wulfin-
ga I. Prežinskega.
Pomembnejši kot omenjeni štirje bratje je Eberhard III., verjetno sin
Wulfinga II., ki je prevzel družinske posesti. V njegovem času je med njim
in sorodniki Safni začelo prihajati tudi do sporov38 v zvezi s pravicami do
gradu. Prvič je prišlo do spora, ki sta ga morala reševati krški škof Henrik
III. in Ulrik II. Žovneški že leta 1311. Med Eberhardom III. Prežinskim
(ki sta mu stala ob strani tudi Ulrik Vojniški in Ernest s Kozjega) na eni
strani in bratoma Ulrikom in Konradom s Safna (ki sta jima pomagala
tudi Alram Bistriški (na Štajerskem pri Ilzu) in Konrad iz Ljutomera) je
prišlo do spora zaradi pravic Safnov do dela prežinske posesti. Brata Sa-
fenska sta bila namreč sinova neimenovane hčerke Elbla Prežinskega in sta
bila torej Eberhardova bratranca. Razsodnika, krški škof in Ulrik II. Žov-
neški, sta razsodila, da imata oba Safna pravico do materinega deleža oz.
deleža njenega očeta Elbla Prežinskega.39 S tem je prišlo do delitve pose-
sti med dve družini, ki je še naprej povzročala težave in stalne spore med
pripadniki obeh vej. Leta 1325 je prišlo do ponovne poravnave med brato-
ma Eberhardom III. in Hermanom III. Prežinskim z bratoma Konradom
in Ulrikom Safnom. Spor sta tokrat reševala Hardegen in Amelrich, brata
Ptujska. Brata Safen sta priznala, da pripadata krškemu škofu, Eberhard in
Herman Prežinska pa sta jima morala vrniti njuno polovico gradu Prežin,
iz katere sta ju očitno pred tem pregnala.40 V spor se je vmešal tudi Viljem
z Vrbovca, zaradi česar Hans Pirchegger domneva, da je bila tudi njegova
mati (tako kot mati obeh Safnov) iz družine Prežinskih in da gre v tem pri-
meru za spor med tremi vejami bratrancev.41 Vsekakor so stalne spore izko-
ristili Žovneški. V štiridesetih letih so od posameznih dedičev sistematič-
Družina Safnov izhaja s področja današnje avstrijske Štajerske.
1311, september 20, Podčetrtek; objavljeno v: CKL, št. 91, 108, 109. Regest v: MDC VIII, št.
16, 5; RHSt, št. 311, 87, 88; F. Krones, Die Freien von Saneck, št. 31, 162 (datira v: 1311, fe-
bruar 23).
1325, marec 6, (Slovenska) Bistrica; regest v: MDC VIII, št. 758, 217. Prim. tudi: D. Kos, Med
gradom in mestom, 93.
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 230.
