Page 408 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 408
V primežu medplemiških prerivanj
so Žovneški pridobili (kupili?) to posest neposredno od njih. Ta domnevni
nakup stolpa pri sv. Martinu se povsem sklada z že dosedaj predstavljenim
delovanjem Friderika Žovneškega na področju matične Savinjske in Šale-
ške doline. Vsekakor pa lahko verjetno v Hermanu »an der Pak«, ki je kot
priča nastopal v listni iz leta 1358, povsem upravičeno domnevamo celjske-
ga upravitelja gradu Pakenštajn.28
V približno istem času je uspel Friderik Žovneški pripojiti k svojim po-
sestim še eno krško posest, in sicer posest gradu Prežin.29 Na grad oziro-
ma njegove prebivalce smo v nalogi sicer že večkrat naleteli, kljub temu pa
je potrebno na tem mestu napraviti kratek ekskurz in si v nekaj črtah ogle-
dati njegovo zgodovino do pripojitve k Žovneškim. Grad Prežin je nastal
v 12. stoletju na strateško pomembnem mestu nad dolino reke Voglajne.30
Že kmalu po izgradnji gradu se omenja tudi njegov prvi prebivalec Eber-
hard I. Prežinski.31 Ta podatek potrjuje tudi poročilo kronista krške ško-
fije, da je škof Roman I. dal zgraditi štiri gradove, med katerimi je naštet
tudi Prežin.32 Njemu je sledil Herman I., ki je živel približno do leta 1189.33
Zapustil je tri sinove: Hermana II., Eberharda II. in Janeza. Herman II. je
bil poročen z Marijo iz Žamerka in je imel hčer Benedikto, morda pa tudi
sina Wulfinga. Ker sta oba Hermanova brata, Janez in Eberhard II., umr-
la še pred Hermanom II., je družinsko posest vodil Benediktin mož Har-
twig, ki je prevzel ime po Prežinu. Njegov naslednik Wulfing Prežinski se
1358, julij 21; po prepisu v GZS na SAZU.
Grad je ležal na strmi vzpetini v Šentjanžu pri Štorah, na mestu, kjer danes stoji podružnična
cerkev sv. Janeza (prim. I. Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 3, Spodnja Savinjska dolina,
118). Kot zanimivost naj opozorimo še na sledeče: I. Stopar išče v imenu gradu Prežin slovenske
korenine in ga izpeljuje iz glagola »prežati« ter opozarja na izredno razgledno lokacijo gradu, s
katerega je bilo mogoče oprezati za sovražnikom, in domneva na mestu gradu tudi neko starej-
šo, predgrajsko prežo. Po drugi strani pa npr. Janez Stanonik išče v imenu langobardske kore-
nine (J. Stanonik, Die Heiligenkulte im spätmittelalterlichen Slowenien ..., v: Slovenija in sose-
dnje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze II, 830).
Prim. D. Kos, Med gradom in mestom, 93, in H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Ge-
schichte, 230, 231.
1137, Breže; listina objavljena v SUB II, št. 176, 259 (»Eberhardus de Presigin«).
1167, april 3; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 489, 247 (»4 castra construxit /Romanus Gurcen-
sis episcopus/, Strazburch et Pockstain, Predsiggin et Wolchenburch«). To so gradovi Stras-
sburg pri Krki na Koroškem, Pöckstein severovzhodno od kraja Althofen na Koroškem, Pre-
žin na Štajerskem in Wolkenburg pri Obli Gorici pri Primskovem.
Npr. 1158, junij 20, sv. Radegunda pri Althofnu; objava v MDC I, št. 210, 163; regest v: Kos,
Gradivo IV, št. 373, 190 (»Hermannus de Presingen«). 1163, maj 13, Strassburg; objava v:
MDC I, št. 233, 181–183 (»Hermannus de Presingen«); 1173, maj 27, Breže; objava v: MDC
I, št. 279, 211–214 (»Hermannus de Predsingen«). 1189, junij 22, Strassburg; objavljeno v:
MDC I, št. 343, 256, 257 (Hermannus de Bresingen senior).
so Žovneški pridobili (kupili?) to posest neposredno od njih. Ta domnevni
nakup stolpa pri sv. Martinu se povsem sklada z že dosedaj predstavljenim
delovanjem Friderika Žovneškega na področju matične Savinjske in Šale-
ške doline. Vsekakor pa lahko verjetno v Hermanu »an der Pak«, ki je kot
priča nastopal v listni iz leta 1358, povsem upravičeno domnevamo celjske-
ga upravitelja gradu Pakenštajn.28
V približno istem času je uspel Friderik Žovneški pripojiti k svojim po-
sestim še eno krško posest, in sicer posest gradu Prežin.29 Na grad oziro-
ma njegove prebivalce smo v nalogi sicer že večkrat naleteli, kljub temu pa
je potrebno na tem mestu napraviti kratek ekskurz in si v nekaj črtah ogle-
dati njegovo zgodovino do pripojitve k Žovneškim. Grad Prežin je nastal
v 12. stoletju na strateško pomembnem mestu nad dolino reke Voglajne.30
Že kmalu po izgradnji gradu se omenja tudi njegov prvi prebivalec Eber-
hard I. Prežinski.31 Ta podatek potrjuje tudi poročilo kronista krške ško-
fije, da je škof Roman I. dal zgraditi štiri gradove, med katerimi je naštet
tudi Prežin.32 Njemu je sledil Herman I., ki je živel približno do leta 1189.33
Zapustil je tri sinove: Hermana II., Eberharda II. in Janeza. Herman II. je
bil poročen z Marijo iz Žamerka in je imel hčer Benedikto, morda pa tudi
sina Wulfinga. Ker sta oba Hermanova brata, Janez in Eberhard II., umr-
la še pred Hermanom II., je družinsko posest vodil Benediktin mož Har-
twig, ki je prevzel ime po Prežinu. Njegov naslednik Wulfing Prežinski se
1358, julij 21; po prepisu v GZS na SAZU.
Grad je ležal na strmi vzpetini v Šentjanžu pri Štorah, na mestu, kjer danes stoji podružnična
cerkev sv. Janeza (prim. I. Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 3, Spodnja Savinjska dolina,
118). Kot zanimivost naj opozorimo še na sledeče: I. Stopar išče v imenu gradu Prežin slovenske
korenine in ga izpeljuje iz glagola »prežati« ter opozarja na izredno razgledno lokacijo gradu, s
katerega je bilo mogoče oprezati za sovražnikom, in domneva na mestu gradu tudi neko starej-
šo, predgrajsko prežo. Po drugi strani pa npr. Janez Stanonik išče v imenu langobardske kore-
nine (J. Stanonik, Die Heiligenkulte im spätmittelalterlichen Slowenien ..., v: Slovenija in sose-
dnje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze II, 830).
Prim. D. Kos, Med gradom in mestom, 93, in H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Ge-
schichte, 230, 231.
1137, Breže; listina objavljena v SUB II, št. 176, 259 (»Eberhardus de Presigin«).
1167, april 3; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 489, 247 (»4 castra construxit /Romanus Gurcen-
sis episcopus/, Strazburch et Pockstain, Predsiggin et Wolchenburch«). To so gradovi Stras-
sburg pri Krki na Koroškem, Pöckstein severovzhodno od kraja Althofen na Koroškem, Pre-
žin na Štajerskem in Wolkenburg pri Obli Gorici pri Primskovem.
Npr. 1158, junij 20, sv. Radegunda pri Althofnu; objava v MDC I, št. 210, 163; regest v: Kos,
Gradivo IV, št. 373, 190 (»Hermannus de Presingen«). 1163, maj 13, Strassburg; objava v:
MDC I, št. 233, 181–183 (»Hermannus de Presingen«); 1173, maj 27, Breže; objava v: MDC
I, št. 279, 211–214 (»Hermannus de Predsingen«). 1189, junij 22, Strassburg; objavljeno v:
MDC I, št. 343, 256, 257 (Hermannus de Bresingen senior).
