Page 414 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 414
V primežu medplemiških prerivanj
Teden dni za to izjavo je podal podobno izjavo tudi Rudolf Vaist.57 On
potrjuje, da je slišal od svojih staršev ter da je to dejstvo tudi njemu samemu
znano – da je namreč njegov gospod grof Vovbrški vse Turnske priključil k
svojim ljudem in da so mu ti pripadali tako s telesom kot z imetjem ter da
so nato Turnski na enak način pripadli grofu Frideriku Celjskemu (»Ich
Ruedolff der Vaist /…/ daz ich daz von mein elteren gehort han vnd als ver
ich selb gedenche daz mir daz wol gewizzen ist daz dye edeln mein gened-
ig herren dye von Hewnburch seligen all Turner ye vnd ye in aigens gewer
her pracht habent vnd mit dem leib ir sint vnd sew all also her pracht ha-
bent vnczen an dem edeln mein genedigen herren graf Fridreich von Cili
vnd der sew auch also her pracht hat, daz sag ich pei mein trewen an aides
stat vnd wil sein auch gesten wa man sein pedarff.«).
V čas zaokroževanja posesti na področju Savinjske in Šaleške doline sodi
tudi izjava Ulrika in Ahaca Mörtingerja, ki sta leta 1357 podala vazalno
izjavo grofu Frideriku Celjskemu. Že zgoraj smo obravnavali poskus osa-
mosvojitve Ulrika Mörtingerja, ki se je končal do leta 1334, ko je Friderik
Žovneški uspel od krškega škofa Lovrenca pridobiti v fevd grad Ekenštajn
ter ga nato podelil Ulriku Mörtingerju v sekundarni fevd. Ker je Friderik
Celjski želel dokončno rešiti vsa vprašanja in odpraviti vse možne težave na
posestvih, ki so bila najbližja matičnemu gradu Žovnek in novemu sedežu
Celju, je pripravil tudi Ulrika in njegovega brata Ahaca, da sta mu podala
tudi formalno vazalno izjavo.58 Ahac v tem času ni več bival na gradu Eken-
štajn, kljub temu pa je še vedno uporabljal tudi predikat »Ekenštajnski«,
vendar že z značilno končnico -er. Leta 1361 je prišlo do razsodbe spora
ski vitez označuje najverjetneje kot vitez iz Šaleške doline, prav tako pa smo opozorili, da se
imeni Šalek in Škale, kjer stoji grad Turn, v srednjeveških listinah zapisujeta enako. Ali je to-
rej mogoče v Erhardu in Ekhardu »Šaleškima« iz sekavskih listin videti pripadnika rodu, ki
je rezidiral tudi na gradu Turn v Šaleški dolini? Če je res tako, to vsekakor ne bi bil osamljen
primer. V nadaljevanju bomo opozorili na osebo Eberharda III. Vrbovškega, ki je bil dežel-
ski sodnik v Judenburgu, prav tako pa je možno domnevati v Wulfingu Rosenbergerju iz se-
kavskih listin pripadnika istega rodu, ki je imel v fevdu krški grad Rosenberg v Rožni dolini.
Morda najbolj tipičen primer pa predstavljajo vitezi Kacenštajnski, ki so dobili 19. aprila leta
1357 v fevd deželnoknežjo posest in grad Strechau (prepis v: StLA Graz, št. 2599d), ki pa so
jo bili primorani prodati svojim gospodom grofom Celjskim dve leti kasneje, 2. januarja 1359
(orig. perg. listina v: ARS CE III, št. 28).
1357, maj 9; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 152.
1357, maj 25; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 154 (»Ich Vlreich vnd ich Achacz prueder di
Mertinger veriehen mit disem prif fuer vns vnd fuer vnser erben daz wier daz erchennen mit
ainer ganczen arhait daz wier niemands sein den des edlen vnsers gnedigen herren graf Fri-
dreich von Cili vnd seiner erben vnd vns inn aigens gewer also her pracht habent vnd ob ie-
mand nach vnd sprach daz sullen sew on der gewer verantwurten vnd sullen wier mit ge-
trewen dinst von in nimmer geschaiden.«).
Teden dni za to izjavo je podal podobno izjavo tudi Rudolf Vaist.57 On
potrjuje, da je slišal od svojih staršev ter da je to dejstvo tudi njemu samemu
znano – da je namreč njegov gospod grof Vovbrški vse Turnske priključil k
svojim ljudem in da so mu ti pripadali tako s telesom kot z imetjem ter da
so nato Turnski na enak način pripadli grofu Frideriku Celjskemu (»Ich
Ruedolff der Vaist /…/ daz ich daz von mein elteren gehort han vnd als ver
ich selb gedenche daz mir daz wol gewizzen ist daz dye edeln mein gened-
ig herren dye von Hewnburch seligen all Turner ye vnd ye in aigens gewer
her pracht habent vnd mit dem leib ir sint vnd sew all also her pracht ha-
bent vnczen an dem edeln mein genedigen herren graf Fridreich von Cili
vnd der sew auch also her pracht hat, daz sag ich pei mein trewen an aides
stat vnd wil sein auch gesten wa man sein pedarff.«).
V čas zaokroževanja posesti na področju Savinjske in Šaleške doline sodi
tudi izjava Ulrika in Ahaca Mörtingerja, ki sta leta 1357 podala vazalno
izjavo grofu Frideriku Celjskemu. Že zgoraj smo obravnavali poskus osa-
mosvojitve Ulrika Mörtingerja, ki se je končal do leta 1334, ko je Friderik
Žovneški uspel od krškega škofa Lovrenca pridobiti v fevd grad Ekenštajn
ter ga nato podelil Ulriku Mörtingerju v sekundarni fevd. Ker je Friderik
Celjski želel dokončno rešiti vsa vprašanja in odpraviti vse možne težave na
posestvih, ki so bila najbližja matičnemu gradu Žovnek in novemu sedežu
Celju, je pripravil tudi Ulrika in njegovega brata Ahaca, da sta mu podala
tudi formalno vazalno izjavo.58 Ahac v tem času ni več bival na gradu Eken-
štajn, kljub temu pa je še vedno uporabljal tudi predikat »Ekenštajnski«,
vendar že z značilno končnico -er. Leta 1361 je prišlo do razsodbe spora
ski vitez označuje najverjetneje kot vitez iz Šaleške doline, prav tako pa smo opozorili, da se
imeni Šalek in Škale, kjer stoji grad Turn, v srednjeveških listinah zapisujeta enako. Ali je to-
rej mogoče v Erhardu in Ekhardu »Šaleškima« iz sekavskih listin videti pripadnika rodu, ki
je rezidiral tudi na gradu Turn v Šaleški dolini? Če je res tako, to vsekakor ne bi bil osamljen
primer. V nadaljevanju bomo opozorili na osebo Eberharda III. Vrbovškega, ki je bil dežel-
ski sodnik v Judenburgu, prav tako pa je možno domnevati v Wulfingu Rosenbergerju iz se-
kavskih listin pripadnika istega rodu, ki je imel v fevdu krški grad Rosenberg v Rožni dolini.
Morda najbolj tipičen primer pa predstavljajo vitezi Kacenštajnski, ki so dobili 19. aprila leta
1357 v fevd deželnoknežjo posest in grad Strechau (prepis v: StLA Graz, št. 2599d), ki pa so
jo bili primorani prodati svojim gospodom grofom Celjskim dve leti kasneje, 2. januarja 1359
(orig. perg. listina v: ARS CE III, št. 28).
1357, maj 9; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 152.
1357, maj 25; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 154 (»Ich Vlreich vnd ich Achacz prueder di
Mertinger veriehen mit disem prif fuer vns vnd fuer vnser erben daz wier daz erchennen mit
ainer ganczen arhait daz wier niemands sein den des edlen vnsers gnedigen herren graf Fri-
dreich von Cili vnd seiner erben vnd vns inn aigens gewer also her pracht habent vnd ob ie-
mand nach vnd sprach daz sullen sew on der gewer verantwurten vnd sullen wier mit ge-
trewen dinst von in nimmer geschaiden.«).
