Page 412 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 412
V primežu medplemiških prerivanj
spodje Ptujski. Ptujsko posest smo spoznali na področju gradov Velenja,
Kacenštajna in Hekenberga, kjer so imeli Ptujski svoje alodialne posesti,
ter na področju Dobrne, Lemberga in Ranšperka, kjer so imeli v rokah fev-
de krških škofov. Med njihovo potencialno posestvijo smo omenjali tudi
področje Šmartnega ob Paki oz. področje gradu Pakenštajn, vendar je za
to področje slika manj jasna, zato je nemogoče z gotovostjo zapisati, ali je
to območje kdaj (predvsem pa za koliko časa) tudi res spadalo v njihov te-
ritorij, vsekakor pa se omemba iz leta 1339, ki jo v literaturi srečujemo do-
stikrat, ne nanaša na grad Pakeštajn, temveč najverjetneje na stolp v Šmar-
tnem v Rožni dolini.49 Zanimali pa so se tudi za področje Zgornje Savinj-
ske doline, kar bomo videli v nadaljevanju ob obravnavanju spora, ki je po-
vezan z lastništvom gradu Rudenek pri Rečici ob Savinji.
Poleg naštetega je bil v 13. stoletju v lasti njihovih sorodnikov Kunšper-
ških tudi grad Turn pri Škalah pri Velenju, za katerega pa smo videli, da
so ga slednji izgubili že konec 13. stoletja v sporu z grofi Vovbrškimi. Uso-
do gradu, njegovih prebivalcev in predvsem njegov dolgotrajni prehod v
roke najprej grofov Vovbrških ter kasneje svobodnih plemičev Žovneških
oz. grofov Celjskih, smo opisali že v poglavju Obdobje od srede 13. stole-
tja do izumrtja grofov Vovbrških, zato bomo na tem mestu le povzeli naj-
pomembnejše in izpostavili tisto dogajanje, ki je pomembno za nadaljeva-
nje razprave.
Po pridobitvi polovice turnskih posesti leta 129650 naj bi grofje Vovbrški
kmalu prišli tudi do druge polovice gradu. Na to polovico pa naj bi naselili
novo družino, ki je sicer po gradu prevzela ime, od stare pa se loči po novem
grbu. Stara družina Turnskih je uporabljala kot svoj simbol v grbu kol s tre-
mi zvezdami, nova družina pa ribjo glavo. To novo družino naj bi grofje
Vovbrški pripeljali na grad Turn s sosednjega gradu Forhtenek, ki so ga le
malo pred tem pridobili v fevd od samostana v Št. Pavlu. V takšni pisani se-
stavi pa naj bi grad in njegovi prebivalci dočakali tudi izumrtje Vovbrških.
Opozorili pa smo, da so prvi Turnski priznavali grofe Vovbrške za svoje se-
niorje vsaj od leta 1275 dalje. Tega leta je namreč Oto Turnski označil gro-
bilo že zelo veliko napisanega (primerjaj najnovejši prispevek H. Dopsch, Die Freien von San-
negg als steirische Landherren und ihre Aufstieg zu Grafen von Cilli, 23–35, in tam našteto lite-
raturo). Ker je samo dejstvo o povzdignjenju Žovneških v grofovski stan za obravnavano temo
in predvsem časovni okvir, ki ga ta naloga zaobjema (čas do sredine 14. stoletja), manj pomemb-
no, se mu v tej nalogi nismo natančno posvečali, kar pa seveda ne pomeni, da ne gre za enega
najpomembnješih dogodkov srednjeveške zgodovine na današnjih slovenskih tleh.
Prim. Ivan Stopar, Grajske stavbe 4, 61, 62.
1296, april 24, Pliberk/Bleiburg – grad; prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1502b; regest
objavljen v: MDC VI, št. 348, 238.
spodje Ptujski. Ptujsko posest smo spoznali na področju gradov Velenja,
Kacenštajna in Hekenberga, kjer so imeli Ptujski svoje alodialne posesti,
ter na področju Dobrne, Lemberga in Ranšperka, kjer so imeli v rokah fev-
de krških škofov. Med njihovo potencialno posestvijo smo omenjali tudi
področje Šmartnega ob Paki oz. področje gradu Pakenštajn, vendar je za
to področje slika manj jasna, zato je nemogoče z gotovostjo zapisati, ali je
to območje kdaj (predvsem pa za koliko časa) tudi res spadalo v njihov te-
ritorij, vsekakor pa se omemba iz leta 1339, ki jo v literaturi srečujemo do-
stikrat, ne nanaša na grad Pakeštajn, temveč najverjetneje na stolp v Šmar-
tnem v Rožni dolini.49 Zanimali pa so se tudi za področje Zgornje Savinj-
ske doline, kar bomo videli v nadaljevanju ob obravnavanju spora, ki je po-
vezan z lastništvom gradu Rudenek pri Rečici ob Savinji.
Poleg naštetega je bil v 13. stoletju v lasti njihovih sorodnikov Kunšper-
ških tudi grad Turn pri Škalah pri Velenju, za katerega pa smo videli, da
so ga slednji izgubili že konec 13. stoletja v sporu z grofi Vovbrškimi. Uso-
do gradu, njegovih prebivalcev in predvsem njegov dolgotrajni prehod v
roke najprej grofov Vovbrških ter kasneje svobodnih plemičev Žovneških
oz. grofov Celjskih, smo opisali že v poglavju Obdobje od srede 13. stole-
tja do izumrtja grofov Vovbrških, zato bomo na tem mestu le povzeli naj-
pomembnejše in izpostavili tisto dogajanje, ki je pomembno za nadaljeva-
nje razprave.
Po pridobitvi polovice turnskih posesti leta 129650 naj bi grofje Vovbrški
kmalu prišli tudi do druge polovice gradu. Na to polovico pa naj bi naselili
novo družino, ki je sicer po gradu prevzela ime, od stare pa se loči po novem
grbu. Stara družina Turnskih je uporabljala kot svoj simbol v grbu kol s tre-
mi zvezdami, nova družina pa ribjo glavo. To novo družino naj bi grofje
Vovbrški pripeljali na grad Turn s sosednjega gradu Forhtenek, ki so ga le
malo pred tem pridobili v fevd od samostana v Št. Pavlu. V takšni pisani se-
stavi pa naj bi grad in njegovi prebivalci dočakali tudi izumrtje Vovbrških.
Opozorili pa smo, da so prvi Turnski priznavali grofe Vovbrške za svoje se-
niorje vsaj od leta 1275 dalje. Tega leta je namreč Oto Turnski označil gro-
bilo že zelo veliko napisanega (primerjaj najnovejši prispevek H. Dopsch, Die Freien von San-
negg als steirische Landherren und ihre Aufstieg zu Grafen von Cilli, 23–35, in tam našteto lite-
raturo). Ker je samo dejstvo o povzdignjenju Žovneških v grofovski stan za obravnavano temo
in predvsem časovni okvir, ki ga ta naloga zaobjema (čas do sredine 14. stoletja), manj pomemb-
no, se mu v tej nalogi nismo natančno posvečali, kar pa seveda ne pomeni, da ne gre za enega
najpomembnješih dogodkov srednjeveške zgodovine na današnjih slovenskih tleh.
Prim. Ivan Stopar, Grajske stavbe 4, 61, 62.
1296, april 24, Pliberk/Bleiburg – grad; prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1502b; regest
objavljen v: MDC VI, št. 348, 238.
