Page 406 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 406
V primežu medplemiških prerivanj
lastništva gradu, da je lahko nato brez težav celotno posest gradu Helfen-
berg predal v fevd Žovneškim.
Z dejanjem 11. novembra leta 1340 je bil prehod gradu Helfenberg v
roke Žovneških dokončno izveden, s čimer se je Helfenberg priključil že
prej pridobljenim krškim fevdom Šaleku in Ekenštajnu, Friderik Žovneški
pa je lahko zaključil še eno dejanje, ki predstavlja le kamenček v mozaiku,
imenovanem imperij celjskih knezov.
Preden končamo zgodbo o gradu Helfenberg in prehodu le-tega v roke
Žovneških, je potrebno zapisati še to, da je Ringel na začetku leta 1341 do-
bil namesto 150 mark srebra od krškega škofa v zajem stolp pri Pilštanju.20
Družina Alhoha Helfenberškega pa je ostala na gradu in ga upravljala za
Celjske grofe. Alhoh je moral imeti vsaj enega sina, in sicer Štefana Hel-
fenberškega, ki se prvič omenja leta 1362, ko je potrdil, da mu je avstrij-
ski, štajerski in koroški vojvoda Rudolf podelil v fevd dve vasi – Dieding
in Drvajo. Te vasi je imel pred tem v fevdu od Viltuških.21 Nato se Štefan
omenja še leta 1375,22 ko se je moral odreči vsem zahtevkom do vasi Koč-
no pri Slovenski Bistrici (»dorf gehaizzen Sulzpach, oder Windische Gat-
schach«), ki je pripadala samostanu v Studenicah, in nato skupaj s svojim
1341, januar 27, Strassburg; prepis iz 19. stoletja v StLA Graz, št. 2178a (»Ich Ringel von Tra-
chenberch ritter vnd ich Adelhat sein eleich hausvraw veriehen offenleich mit disem prief, daz
wir fur vnser selber vnd vnser erben mit vnsern trewen an aides stat gelobt haben vnd loben
mit disem prief dem erwirdigen vnserm gnaedigem herren pischof Chunraten von Gurk vnd
seim goczhaus, daz wir im vnd seinen nachkomen den turn ze Peylnstain der des /.../ Helfen-
bergers gewesen ist mit dem huobgelt als er vns ze pfand geantwort ist vmb den chauf halber
vest Helfenberch vnd des darczuo gehoert oder ain ander vest vnd huobgelt di vns an des selben
turns stat geantwert wurden, ze losenn geben schollen, swenn an allen furzug swen sev oder ir
gewissen potten daz an vns vordrent vnd vns ermanent mit ander halb hundert marchen sil-
bers, ie zwaintzig alter Graetzer pfening fur ain lot silbers ze raitem oder ander lantwerung di
dann in dem land gab ist als sich dafur getzevhet vnd vns auch da zuo beweisent sibenczehen
march geltes an huobgelt als vil wir n auch mit der halber Helfenberch vormals gaben oder vns
gerichtent fur ie di march besesses geltes zehen march alter Graetzer pfening.«).
1362, maj 10, prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 2820 (»Ich Stephan von Helfenberch ve-
riech /.../ vmb die zway dörffer Dyeding vnndt Tueber gelegen bey Rakkespurch die von den
Wildoninger herkhomen seint vnndt die ich von dem Wilthauser vor zu lechen gehabt hab,
das der edl hochgebohren fürst mein genädtiger herr herczog Rudolph zu Österreich zu Ste-
yer vnndt zu Kernten mier vnd meinen erben, dieselben zway dörffer verlichen hat, zue re-
chten lechen, wass er mier zu recht daran leichen soll inne zu haben vnnd zu niessen, alss le-
chenss vnndt landtrecht ist«). Primerjaj tudi: A. Muchar, Geschichte der Steiermark VI, 361,
v kateri pa je napačno navedeno Štefan Hekenberški namesto Štefan Helfenberški.
1375, avgust 7; dve orig. perg. listini v: StLA Graz, št. 3228a; primerjaj tudi: A. Muchar, Ge-
schichte der Steiermark VII, 7.
lastništva gradu, da je lahko nato brez težav celotno posest gradu Helfen-
berg predal v fevd Žovneškim.
Z dejanjem 11. novembra leta 1340 je bil prehod gradu Helfenberg v
roke Žovneških dokončno izveden, s čimer se je Helfenberg priključil že
prej pridobljenim krškim fevdom Šaleku in Ekenštajnu, Friderik Žovneški
pa je lahko zaključil še eno dejanje, ki predstavlja le kamenček v mozaiku,
imenovanem imperij celjskih knezov.
Preden končamo zgodbo o gradu Helfenberg in prehodu le-tega v roke
Žovneških, je potrebno zapisati še to, da je Ringel na začetku leta 1341 do-
bil namesto 150 mark srebra od krškega škofa v zajem stolp pri Pilštanju.20
Družina Alhoha Helfenberškega pa je ostala na gradu in ga upravljala za
Celjske grofe. Alhoh je moral imeti vsaj enega sina, in sicer Štefana Hel-
fenberškega, ki se prvič omenja leta 1362, ko je potrdil, da mu je avstrij-
ski, štajerski in koroški vojvoda Rudolf podelil v fevd dve vasi – Dieding
in Drvajo. Te vasi je imel pred tem v fevdu od Viltuških.21 Nato se Štefan
omenja še leta 1375,22 ko se je moral odreči vsem zahtevkom do vasi Koč-
no pri Slovenski Bistrici (»dorf gehaizzen Sulzpach, oder Windische Gat-
schach«), ki je pripadala samostanu v Studenicah, in nato skupaj s svojim
1341, januar 27, Strassburg; prepis iz 19. stoletja v StLA Graz, št. 2178a (»Ich Ringel von Tra-
chenberch ritter vnd ich Adelhat sein eleich hausvraw veriehen offenleich mit disem prief, daz
wir fur vnser selber vnd vnser erben mit vnsern trewen an aides stat gelobt haben vnd loben
mit disem prief dem erwirdigen vnserm gnaedigem herren pischof Chunraten von Gurk vnd
seim goczhaus, daz wir im vnd seinen nachkomen den turn ze Peylnstain der des /.../ Helfen-
bergers gewesen ist mit dem huobgelt als er vns ze pfand geantwort ist vmb den chauf halber
vest Helfenberch vnd des darczuo gehoert oder ain ander vest vnd huobgelt di vns an des selben
turns stat geantwert wurden, ze losenn geben schollen, swenn an allen furzug swen sev oder ir
gewissen potten daz an vns vordrent vnd vns ermanent mit ander halb hundert marchen sil-
bers, ie zwaintzig alter Graetzer pfening fur ain lot silbers ze raitem oder ander lantwerung di
dann in dem land gab ist als sich dafur getzevhet vnd vns auch da zuo beweisent sibenczehen
march geltes an huobgelt als vil wir n auch mit der halber Helfenberch vormals gaben oder vns
gerichtent fur ie di march besesses geltes zehen march alter Graetzer pfening.«).
1362, maj 10, prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 2820 (»Ich Stephan von Helfenberch ve-
riech /.../ vmb die zway dörffer Dyeding vnndt Tueber gelegen bey Rakkespurch die von den
Wildoninger herkhomen seint vnndt die ich von dem Wilthauser vor zu lechen gehabt hab,
das der edl hochgebohren fürst mein genädtiger herr herczog Rudolph zu Österreich zu Ste-
yer vnndt zu Kernten mier vnd meinen erben, dieselben zway dörffer verlichen hat, zue re-
chten lechen, wass er mier zu recht daran leichen soll inne zu haben vnnd zu niessen, alss le-
chenss vnndt landtrecht ist«). Primerjaj tudi: A. Muchar, Geschichte der Steiermark VI, 361,
v kateri pa je napačno navedeno Štefan Hekenberški namesto Štefan Helfenberški.
1375, avgust 7; dve orig. perg. listini v: StLA Graz, št. 3228a; primerjaj tudi: A. Muchar, Ge-
schichte der Steiermark VII, 7.
