Page 391 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 391
ožaj gornjegrajskega samostana v prvih desetletjih po izumrtju grofov Vovbrških
po izteku teh šestih let ne izplača 100 mark oglejskih denaričev, so te pov-
sem proste in pripadejo Vrbovškim.49 Ignaz Orožen opozarja na listino iz
leta 1476, ki dokazuje, da omenjena zastava do tega leta še ni bila rešena.
Seveda pa samostan oz. njegov opat nikakor nista posesti le zastavljala.
Nasprotno. Prav tako, kot smo lahko za prejšnja obdobja ugotavljali aktiv-
no politiko kupovanja in zaokroževanja samostanske posesti, lahko o na-
daljevanju tega trenda (le da morda z nekoliko manjšim tempom) trdimo
tudi za čas opatovanja Janeza II. Leta 1348 je Kunigunda Fofojčer sku-
paj s svojim sinom Ivanom prodala samostanu 2 kleti in domec, vse ležeče
pod gradom Pilštanj.50 Listino je pečatil njen mož Bertold Ložničan iz Pil-
štanja. Ložničani, ki so bili na gradu Pilštanj krški vitezi, so konec 13. in
v prvi polovici 14. stoletja upravljali tudi grad Valdek pri Doliču,51 kar do-
datno osvetljuje povezavo te sicer (krške viteške) družine s samostanom v
Gornjem Gradu.
Če lahko zatrdimo, da je bila vladavina opata Janeza II. relativno krat-
ka in tudi relativno mirna (o nekaterih dogodkih, vezanih na odnose po-
sameznih plemiških rodbin s samostanom iz časa opata Janeza, smo že raz-
pravljali, o nekaterih pa še bomo na drugem mestu), pa je zadnja njegova
listina zelo zanimiva. V njej se namreč prior in konvent samostana v Gor-
njem Gradu zavezujeta, da bodo v primeru, če bo opat Janez odstopil, skr-
beli za njegovo preživljanje, kot je to določil grof Friderik Celjski. Zakaj je
bil ta celjski grof tako zainteresiran za usodo opata Janeza? Na to vpraša-
nje nam lahko odgovori listina iz leta 1359. V turjaškem arhivu se je ohra-
nila listina, s katero so se gornjegrajski opat Ulrik, ki je leta 1353 zame-
njal opata Janeza, prior Nikolaj in konvent dogovorili z vitezom Rudol-
fom s Kacenštajna in njegovimi dediči (lastniki Kacenštajna) za mašo, ki
naj se dnevno opravlja v kapeli sv. Martina v samostanu, kjer so imeli Ka-
cenštajnski svojo grobnico. Za opravljanje maše je prejel samostan od Ru-
dolfa 70 mark graških denaričev.52 Vendar je ta listina še dodatno zanimi-
1347, avgust 15, originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. 2329a; prepis iz
16. stoletja v NALj KAL f. 83/46; primerjaj I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 127.
1348, april 24; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. 2352c; I. Oro-
žen, Das Bendiktinerstift Oberburg, 128; I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 112.
Prim. 1320, februar 22, Vitanje; originalna perg. listina v StLA Graz, št. 1866b (»Wier Otto
vnd Eberhart von Waldekk«) in še: 1321, december 20; originalna perg. listina v: StLA Graz,
št. 1894 (» Diemuot von Eberstain, Eberhartz des Loesenczer von Waldeck wittib«).
1359, januar 25, po prepisu v StLA Graz, št. 2686d; regest v: MMVK 18/1905, št. 120, 185
(»Wir Vlreich von gotes gnaden abt des gotshaus ze Obernburch, Ich Nycla prior vnd aller
conuent daselbs, wir veriehen offenleich mit disem prief, vnd tuen chunt, allen den die in se-
hent oder hoerent lesen, daz der erber ritter her Ruedolff von Chatzenstain, vnd all sein nach
chomen, die Chatzenstain inn habent, sich mit vns veraint, vnd gentzlich verrichtt habent
po izteku teh šestih let ne izplača 100 mark oglejskih denaričev, so te pov-
sem proste in pripadejo Vrbovškim.49 Ignaz Orožen opozarja na listino iz
leta 1476, ki dokazuje, da omenjena zastava do tega leta še ni bila rešena.
Seveda pa samostan oz. njegov opat nikakor nista posesti le zastavljala.
Nasprotno. Prav tako, kot smo lahko za prejšnja obdobja ugotavljali aktiv-
no politiko kupovanja in zaokroževanja samostanske posesti, lahko o na-
daljevanju tega trenda (le da morda z nekoliko manjšim tempom) trdimo
tudi za čas opatovanja Janeza II. Leta 1348 je Kunigunda Fofojčer sku-
paj s svojim sinom Ivanom prodala samostanu 2 kleti in domec, vse ležeče
pod gradom Pilštanj.50 Listino je pečatil njen mož Bertold Ložničan iz Pil-
štanja. Ložničani, ki so bili na gradu Pilštanj krški vitezi, so konec 13. in
v prvi polovici 14. stoletja upravljali tudi grad Valdek pri Doliču,51 kar do-
datno osvetljuje povezavo te sicer (krške viteške) družine s samostanom v
Gornjem Gradu.
Če lahko zatrdimo, da je bila vladavina opata Janeza II. relativno krat-
ka in tudi relativno mirna (o nekaterih dogodkih, vezanih na odnose po-
sameznih plemiških rodbin s samostanom iz časa opata Janeza, smo že raz-
pravljali, o nekaterih pa še bomo na drugem mestu), pa je zadnja njegova
listina zelo zanimiva. V njej se namreč prior in konvent samostana v Gor-
njem Gradu zavezujeta, da bodo v primeru, če bo opat Janez odstopil, skr-
beli za njegovo preživljanje, kot je to določil grof Friderik Celjski. Zakaj je
bil ta celjski grof tako zainteresiran za usodo opata Janeza? Na to vpraša-
nje nam lahko odgovori listina iz leta 1359. V turjaškem arhivu se je ohra-
nila listina, s katero so se gornjegrajski opat Ulrik, ki je leta 1353 zame-
njal opata Janeza, prior Nikolaj in konvent dogovorili z vitezom Rudol-
fom s Kacenštajna in njegovimi dediči (lastniki Kacenštajna) za mašo, ki
naj se dnevno opravlja v kapeli sv. Martina v samostanu, kjer so imeli Ka-
cenštajnski svojo grobnico. Za opravljanje maše je prejel samostan od Ru-
dolfa 70 mark graških denaričev.52 Vendar je ta listina še dodatno zanimi-
1347, avgust 15, originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. 2329a; prepis iz
16. stoletja v NALj KAL f. 83/46; primerjaj I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 127.
1348, april 24; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. 2352c; I. Oro-
žen, Das Bendiktinerstift Oberburg, 128; I. Orožen, Das Dekanat Drachenburg, 112.
Prim. 1320, februar 22, Vitanje; originalna perg. listina v StLA Graz, št. 1866b (»Wier Otto
vnd Eberhart von Waldekk«) in še: 1321, december 20; originalna perg. listina v: StLA Graz,
št. 1894 (» Diemuot von Eberstain, Eberhartz des Loesenczer von Waldeck wittib«).
1359, januar 25, po prepisu v StLA Graz, št. 2686d; regest v: MMVK 18/1905, št. 120, 185
(»Wir Vlreich von gotes gnaden abt des gotshaus ze Obernburch, Ich Nycla prior vnd aller
conuent daselbs, wir veriehen offenleich mit disem prief, vnd tuen chunt, allen den die in se-
hent oder hoerent lesen, daz der erber ritter her Ruedolff von Chatzenstain, vnd all sein nach
chomen, die Chatzenstain inn habent, sich mit vns veraint, vnd gentzlich verrichtt habent
