Page 395 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 395
ožaj gornjegrajskega samostana v prvih desetletjih po izumrtju grofov Vovbrških
vrchunde vnd ze ain statchait gebn vnd geantwurt all mein briefe, dy ich
gehabt han, oder noch vinden mochte an alles gewerd über dy egenante ab-
tey, /…/ wie die sein si sein weltleich oder geistleich, gen Christen oder gen
Juden, di dem egenanten abbt Nyclan vnd dem conuent, vnd dem Got-
shaus ze Obernpurch ze frumen oder ze schaden chomen mochten, das
ich in die vnuerzogenleich gebn vnd antwurten sol an alles geuerd«). Li-
stino sta poleg samega Ulrika pečatila še dva celjska viteza, ki izhajata iz
dveh najpomembnejših gradov v Šaleški dolini v tem času, Rudolf Kacen-
štajnski in Ulrik iz Turna. Ulrik iz Turna je bil predstavnik prvotne dru-
žine Turnskih in je uporabljal v grbu še kol s tremi zvezdami, medtem ko
je uporabljala druga družina Turnskih za svoj simbol v grbu ribo (ta druži-
na je v tem času upravljala sam grad Turn59). Zanimivo je poudariti, da to-
krat bivši opat Ulrik v svojem grbu ni več uporabil celjskih simbolov, tem-
več je pečatil z zelo grobo narejenim pečatom, na katerem je bil upodobljen
stoječi sv. Jurij s kopjem in z le eno zvezdo ter napisom: S.VLRICI.P.S‘.GE-
ORII IN SCHELACH. Pečatil je torej že kot župnik fare sv. Jurija v Ška-
lah. Listinjenje januarja 1369 je imelo za nalogo »le« formalizirati stanje,
ki je že bilo vpeljano.
S tem dejanjem se je končal spor, ki je resno grozil zamajati delo in obstoj
Gornjegrajskega samostana. Opat Nikolaj, ki je tako burno in s toliko teža-
vami prevzel svoj položaj, je nato živel in vodil samostan vsaj do leta 1405,
ko se v listinah omenja zadnjič.60 Glede na to, da se njegov naslednik opat
Wulfing II. omenja prvič kot opat šele leta 1408, lahko predpostavljamo,
da je opat Nikolaj umrl v obdobju med letoma 1405 in 1408.61 Doba opa-
ta Nikolaja je bila ne samo eno najdaljših obdobij, ko je bil samostan pod
vodstvom ene osebe, temveč tudi eno najmirnejših obdobij v zgodovini sa-
mostana. Kot da bi se samostan pripravljal na burne dogodke v 15. stoletju,
ki so dosegli svoj vrh s smrtjo zadnjega celjskega kneza leta 1456 in razpu-
stitvijo samostana v letu 1461.
Več o vprašanju Turnskih in o dokončnem priznanju njihove podrejenosti grofom Celjskim
v naslednjem poglavju.
1405, marec 25; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 4206
(»erwirdigen geistlichen fürsten abt Nicklasen ze Obernburch«).
Prim. I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 162.
vrchunde vnd ze ain statchait gebn vnd geantwurt all mein briefe, dy ich
gehabt han, oder noch vinden mochte an alles gewerd über dy egenante ab-
tey, /…/ wie die sein si sein weltleich oder geistleich, gen Christen oder gen
Juden, di dem egenanten abbt Nyclan vnd dem conuent, vnd dem Got-
shaus ze Obernpurch ze frumen oder ze schaden chomen mochten, das
ich in die vnuerzogenleich gebn vnd antwurten sol an alles geuerd«). Li-
stino sta poleg samega Ulrika pečatila še dva celjska viteza, ki izhajata iz
dveh najpomembnejših gradov v Šaleški dolini v tem času, Rudolf Kacen-
štajnski in Ulrik iz Turna. Ulrik iz Turna je bil predstavnik prvotne dru-
žine Turnskih in je uporabljal v grbu še kol s tremi zvezdami, medtem ko
je uporabljala druga družina Turnskih za svoj simbol v grbu ribo (ta druži-
na je v tem času upravljala sam grad Turn59). Zanimivo je poudariti, da to-
krat bivši opat Ulrik v svojem grbu ni več uporabil celjskih simbolov, tem-
več je pečatil z zelo grobo narejenim pečatom, na katerem je bil upodobljen
stoječi sv. Jurij s kopjem in z le eno zvezdo ter napisom: S.VLRICI.P.S‘.GE-
ORII IN SCHELACH. Pečatil je torej že kot župnik fare sv. Jurija v Ška-
lah. Listinjenje januarja 1369 je imelo za nalogo »le« formalizirati stanje,
ki je že bilo vpeljano.
S tem dejanjem se je končal spor, ki je resno grozil zamajati delo in obstoj
Gornjegrajskega samostana. Opat Nikolaj, ki je tako burno in s toliko teža-
vami prevzel svoj položaj, je nato živel in vodil samostan vsaj do leta 1405,
ko se v listinah omenja zadnjič.60 Glede na to, da se njegov naslednik opat
Wulfing II. omenja prvič kot opat šele leta 1408, lahko predpostavljamo,
da je opat Nikolaj umrl v obdobju med letoma 1405 in 1408.61 Doba opa-
ta Nikolaja je bila ne samo eno najdaljših obdobij, ko je bil samostan pod
vodstvom ene osebe, temveč tudi eno najmirnejših obdobij v zgodovini sa-
mostana. Kot da bi se samostan pripravljal na burne dogodke v 15. stoletju,
ki so dosegli svoj vrh s smrtjo zadnjega celjskega kneza leta 1456 in razpu-
stitvijo samostana v letu 1461.
Več o vprašanju Turnskih in o dokončnem priznanju njihove podrejenosti grofom Celjskim
v naslednjem poglavju.
1405, marec 25; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 4206
(»erwirdigen geistlichen fürsten abt Nicklasen ze Obernburch«).
Prim. I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 162.
