Page 389 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 389
ožaj gornjegrajskega samostana v prvih desetletjih po izumrtju grofov Vovbrških
ter za odejo, ki so jo opat in njegovi spremljevalci kupili v Čedadu pri obr-
tnikih Gubertinu in Lottu. Opat se je z vsem premoženjem samostana (!)
zavezal, da bo imenovani dolg povrnil nečaku do naslednjega mihaelovega
(20. september).43 Pri izstavitvi te listine so bili prisotni: samostanska bra-
ta »Federik von Obbradraf« in »Nikolaus von Neuburg«44 ter vitezi Di-
pold Kacenštajnski, Peter, sin pokojnega Lupolda iz Čedada, »Sanda« iz
Čedada, Nikolaj, sin pokojnega Cirulina iz Čedada, in Nikolaj, sin pokoj-
nega »Prugnusii de Thaglans«. Se pravi, da je poleg dveh bratov spremljal
opata na poti iz Zgornje Savinjske doline v Furlanijo leta 1341 le Dipold
Kacenštajnski.
Pri vsebini te listine se moramo seveda vprašati, ali je samostan v tem
času res zašel v takšne finančne težave, da je moral zastaviti za dolg v viši-
ni 40 mark kar celotno premoženje. Listinsko gradivo takšnega sklepa vse-
kakor ne dopušča. Stanje samostana (kot ga je mogoče preučiti in spoznati
iz gradiva) verjetno res ni bilo brezhibno, gotovo pa tudi ne tako težavno,
kot daje vtis ta opatova dramatična zastava. Verjetno je Ignaz Orožen v ci-
tiranem delu pravilno sklepal, da je ta listina najverjetneje rezultat finanč-
nih in morda še kakšnih težav, v katere je zabredla družina Neuburg, ki si
je očitno želela pomagati s sorodstvenimi vezmi z gornjegrajskim opatom.
I. Orožen navaja tudi listino, ki je nastala 17. oktobra istega leta in ki raz-
kriva težave samostana in predvsem opata Leopolda. V njej je navedena pri-
tožba proti patriarhu, ki je bila tega dne obravnavana pred patriarhom Ber-
trandom. V tej pritožbi se navaja, da je bil opat Leopold imenovan na svoj
položaj potem, ko je moral zaradi nekega daljnega procesa izstopiti iz reda
avguštinskih bratov, da kot opat ni dobro varoval in upravljal samostanska
posestva, temveč da je ravnal z njimi kot najemnik, in nazadnje – da je ži-
vel neprimerno življenje. Opat je bil oproščen prvih dveh obtožb. Razsodi-
šče je ugotovilo, da je s posestmi ravnal primerno ter da je hišo v Kamniku
– kar je bil eden glavnih očitkov v obtožnici – res prodal, da pa le-ta samo-
stanu ni koristila in da je namesto nje kupil boljšo v Čedadu. Spoznan pa
je bil za krivega po tretjem delu obtožnice, da je namreč živel neprimerno
življenje. Zaradi starosti proti njemu niso sprožili hujšega postopka. Moral
se je zavezati, da se bo odtlej pokoraval in vedel svojemu položaju primerno,
da ne bo nosil laičnih spodnjih oblek v znamenje pokore ter da ne bo jedel
mesa noben ponedeljek in da bo šel vsak petek k spovedi. Samostanskemu
1341, avgust 7, Čedad, originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listi-
ne 2192; prepis iz 17. stoletja v: NALj KAL f. 83/44. Prim.: I. Orožen, Das Benediktinerstift
Oberburg, 121.
Verjetno gre še za enega sorodnika opata in Konrada »de Neuburg«.
ter za odejo, ki so jo opat in njegovi spremljevalci kupili v Čedadu pri obr-
tnikih Gubertinu in Lottu. Opat se je z vsem premoženjem samostana (!)
zavezal, da bo imenovani dolg povrnil nečaku do naslednjega mihaelovega
(20. september).43 Pri izstavitvi te listine so bili prisotni: samostanska bra-
ta »Federik von Obbradraf« in »Nikolaus von Neuburg«44 ter vitezi Di-
pold Kacenštajnski, Peter, sin pokojnega Lupolda iz Čedada, »Sanda« iz
Čedada, Nikolaj, sin pokojnega Cirulina iz Čedada, in Nikolaj, sin pokoj-
nega »Prugnusii de Thaglans«. Se pravi, da je poleg dveh bratov spremljal
opata na poti iz Zgornje Savinjske doline v Furlanijo leta 1341 le Dipold
Kacenštajnski.
Pri vsebini te listine se moramo seveda vprašati, ali je samostan v tem
času res zašel v takšne finančne težave, da je moral zastaviti za dolg v viši-
ni 40 mark kar celotno premoženje. Listinsko gradivo takšnega sklepa vse-
kakor ne dopušča. Stanje samostana (kot ga je mogoče preučiti in spoznati
iz gradiva) verjetno res ni bilo brezhibno, gotovo pa tudi ne tako težavno,
kot daje vtis ta opatova dramatična zastava. Verjetno je Ignaz Orožen v ci-
tiranem delu pravilno sklepal, da je ta listina najverjetneje rezultat finanč-
nih in morda še kakšnih težav, v katere je zabredla družina Neuburg, ki si
je očitno želela pomagati s sorodstvenimi vezmi z gornjegrajskim opatom.
I. Orožen navaja tudi listino, ki je nastala 17. oktobra istega leta in ki raz-
kriva težave samostana in predvsem opata Leopolda. V njej je navedena pri-
tožba proti patriarhu, ki je bila tega dne obravnavana pred patriarhom Ber-
trandom. V tej pritožbi se navaja, da je bil opat Leopold imenovan na svoj
položaj potem, ko je moral zaradi nekega daljnega procesa izstopiti iz reda
avguštinskih bratov, da kot opat ni dobro varoval in upravljal samostanska
posestva, temveč da je ravnal z njimi kot najemnik, in nazadnje – da je ži-
vel neprimerno življenje. Opat je bil oproščen prvih dveh obtožb. Razsodi-
šče je ugotovilo, da je s posestmi ravnal primerno ter da je hišo v Kamniku
– kar je bil eden glavnih očitkov v obtožnici – res prodal, da pa le-ta samo-
stanu ni koristila in da je namesto nje kupil boljšo v Čedadu. Spoznan pa
je bil za krivega po tretjem delu obtožnice, da je namreč živel neprimerno
življenje. Zaradi starosti proti njemu niso sprožili hujšega postopka. Moral
se je zavezati, da se bo odtlej pokoraval in vedel svojemu položaju primerno,
da ne bo nosil laičnih spodnjih oblek v znamenje pokore ter da ne bo jedel
mesa noben ponedeljek in da bo šel vsak petek k spovedi. Samostanskemu
1341, avgust 7, Čedad, originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listi-
ne 2192; prepis iz 17. stoletja v: NALj KAL f. 83/44. Prim.: I. Orožen, Das Benediktinerstift
Oberburg, 121.
Verjetno gre še za enega sorodnika opata in Konrada »de Neuburg«.
