Page 386 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 386
V primežu medplemiških prerivanj
hubi si je Gunther pri opatu in konventu samostana izprosil, da bodo po nje-
govi smrti obhajali obletnico z mašami, priprošnjami in vigilijami31. Listino
so pečatili trije sorodniki: sam izstavitelj, Herman iz Kunšperka in Tomaž
Škudnik iz Hekenberga (»Thomas der Schuednik von Hechenberch«),32
kot priče pa so sodelovali vitezi z obravnavanega področja, ki smo jih v raz-
iskavi že spoznavali: »Vlreich der Mertinger von Ekenstain, Guntzel von
Turn purccraf zu Prasperch in Niclau von Obernburch«.
V času do ureditve vprašanj dedovanja med Žovneškimi in Aufenstein-
skimi je poznana še ena pomembna listina, ki se dotika usode posesti Gor-
njegrajskega samostana in smo jo podrobneje obravnavali že ob pregledu
usode krških posesti v Šaleški dolini in še posebej gradu Ekenštajn v po-
glavju Obdobje od srede 13. stoletja do izumrtja grofov Vovbrških. Leta 1331
je namreč »Ulrich der Meringer von Ekkenstain« izjavil, da je posest pri
Mozirju (»ze Prausperch«), ki jo je zastavil opatu Leopoldu in samostanu
v Gornjem Gradu za 56 mark srebra, sedaj rešena zastave, saj je Ulrik prejel
zastavno vsoto. Zato se je Ulrik tudi zavezal, da bo do naslednjega mihae-
lovega (20. september) vrnil samostanu vse zadevne listine, ki jih še ima.33
V isto obdobje pa lahko prištevamo še listino iz leta1332, s katero je Ko-
nrad z Vrbovca podelil Gornjegrajskemu samostanu štiri hube na Kranj-
skem v vasi Zapoge pod Smlednikom (v fari Vodice) za obhajanje aniverza-
rija.34 Pogoj je bil, da najmanj dvanajst menihov obhaja aniverzarij za njega,
njegovo ženo in njegove prednike dva dni v letu v osmih dneh pred vsemi
svetimi. Zato pa je činž, ki ga dajejo omenjene štiri hube, razdelil tako, da
je prejel polovico konvent, četrtina je pripadla opatu samostana, zadnjo če-
trtino pa so dobile sestre oz. nune, denar pa je moral biti porabljen za hra-
no. Denar je moral dobiti upravitelj samostana, ki je nato poskrbel za na-
iz leta 1329, pa seveda omogoča tudi drugačne zaključke. Predvsem se nam zdi smiselno iska-
ti »Geyer turn« med mnogimi srednjeveškimi stolpi oz. utrjenimi hišami, ki jih je bilo dosti
več, kot to omogočajo razbrati samo pisni viri. Opozoriti želimo le na dejstvo, da smo na razi-
skovalnem taboru Šmartno ob Paki 2001 uspeli samo na širšem področju občine Šmartno ob
Paki z gotovostjo določiti kar tri (!) takšne lokacije.
»So hat auch mir der vorgenante herre Abt Leupolt vnd der conuent daz gelobt saine /?/, Got
vber mich gepautet. Daz si in meiner gedenchnusse den selben tag Ewichlichten begen schul-
len mit vigili vnd mit messen vnd mit allen gepaetten als ez geboenleich ist, iar tage ze begen.
Seu und ire nachchoem schullen des gelub des gepunten sein.«
O sorodstvu teh treh primerjaj poglavje Obdobje od srede 13. stoletja do izumrtja grofov Vovbr-
ških. Tudi: D. Kos, Med gradom in mestom, 70.
1331, junij 16; StLA, št. 2010a; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 108;
uporabil sem prepis v: GZS v SAZU.
1332, april 5, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
2026a; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 108, 109.
hubi si je Gunther pri opatu in konventu samostana izprosil, da bodo po nje-
govi smrti obhajali obletnico z mašami, priprošnjami in vigilijami31. Listino
so pečatili trije sorodniki: sam izstavitelj, Herman iz Kunšperka in Tomaž
Škudnik iz Hekenberga (»Thomas der Schuednik von Hechenberch«),32
kot priče pa so sodelovali vitezi z obravnavanega področja, ki smo jih v raz-
iskavi že spoznavali: »Vlreich der Mertinger von Ekenstain, Guntzel von
Turn purccraf zu Prasperch in Niclau von Obernburch«.
V času do ureditve vprašanj dedovanja med Žovneškimi in Aufenstein-
skimi je poznana še ena pomembna listina, ki se dotika usode posesti Gor-
njegrajskega samostana in smo jo podrobneje obravnavali že ob pregledu
usode krških posesti v Šaleški dolini in še posebej gradu Ekenštajn v po-
glavju Obdobje od srede 13. stoletja do izumrtja grofov Vovbrških. Leta 1331
je namreč »Ulrich der Meringer von Ekkenstain« izjavil, da je posest pri
Mozirju (»ze Prausperch«), ki jo je zastavil opatu Leopoldu in samostanu
v Gornjem Gradu za 56 mark srebra, sedaj rešena zastave, saj je Ulrik prejel
zastavno vsoto. Zato se je Ulrik tudi zavezal, da bo do naslednjega mihae-
lovega (20. september) vrnil samostanu vse zadevne listine, ki jih še ima.33
V isto obdobje pa lahko prištevamo še listino iz leta1332, s katero je Ko-
nrad z Vrbovca podelil Gornjegrajskemu samostanu štiri hube na Kranj-
skem v vasi Zapoge pod Smlednikom (v fari Vodice) za obhajanje aniverza-
rija.34 Pogoj je bil, da najmanj dvanajst menihov obhaja aniverzarij za njega,
njegovo ženo in njegove prednike dva dni v letu v osmih dneh pred vsemi
svetimi. Zato pa je činž, ki ga dajejo omenjene štiri hube, razdelil tako, da
je prejel polovico konvent, četrtina je pripadla opatu samostana, zadnjo če-
trtino pa so dobile sestre oz. nune, denar pa je moral biti porabljen za hra-
no. Denar je moral dobiti upravitelj samostana, ki je nato poskrbel za na-
iz leta 1329, pa seveda omogoča tudi drugačne zaključke. Predvsem se nam zdi smiselno iska-
ti »Geyer turn« med mnogimi srednjeveškimi stolpi oz. utrjenimi hišami, ki jih je bilo dosti
več, kot to omogočajo razbrati samo pisni viri. Opozoriti želimo le na dejstvo, da smo na razi-
skovalnem taboru Šmartno ob Paki 2001 uspeli samo na širšem področju občine Šmartno ob
Paki z gotovostjo določiti kar tri (!) takšne lokacije.
»So hat auch mir der vorgenante herre Abt Leupolt vnd der conuent daz gelobt saine /?/, Got
vber mich gepautet. Daz si in meiner gedenchnusse den selben tag Ewichlichten begen schul-
len mit vigili vnd mit messen vnd mit allen gepaetten als ez geboenleich ist, iar tage ze begen.
Seu und ire nachchoem schullen des gelub des gepunten sein.«
O sorodstvu teh treh primerjaj poglavje Obdobje od srede 13. stoletja do izumrtja grofov Vovbr-
ških. Tudi: D. Kos, Med gradom in mestom, 70.
1331, junij 16; StLA, št. 2010a; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 108;
uporabil sem prepis v: GZS v SAZU.
1332, april 5, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
2026a; regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 108, 109.
