Page 35 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 35
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
»provinca Moziri«.24 Upravičena je domneva, h kateri se bomo še vrnili,
da imamo na področju Zadrečke in Zgornje Savinjske doline opravka z na-
stajajočo deželo, ki pa se zaradi zgodovinskih okoliščin kot takšna ni niko-
li tudi zares razvila.
V pričujoči študiji nas zanima predvsem vprašanje plemiške razdelitve
obravnavanega področja, zato se bomo najprej posvetili temu vprašanju.
Na področju Zgornje in Spodnje Savinjske doline smo v prvi polovici 12.
stoletja že spoznali dve večji strnjeni posesti, posest grofov Spanheimov25
in posest Dipolda Kagerja, o katerem ne vemo pravzaprav ničesar. Pouda-
riti je treba dejstvo, da se Dipold Kager v tistih nekaj listinah, v katerih se
predstavi kot priča, vedno pojavi v spremstvu Spanheimov.26 To nas vodi k
sklepu, da lahko med obema družinama potegnemo določene vzporedni-
ce, ki seveda niso nujno družinske. Opozoriti je potrebno tudi na dejstvo,
ki ga izpostavlja G. Bernhard, da je namreč Dipold Kager povezan tudi z
družino bavarskih grofov iz Bogna, ki je v 12. stoletju po poroki Bertolda
I. z Liutkardo, hčerko istrskega in kranjskega mejnega grofa Popona II. iz
družine Weimar-Orlamünde, podedovala del posesti nekdanje mejnogro-
fovske družine na Kranjskem (gospoščino Krško med rekama Mirno in
Krko). Že pred tem pa sta na področju Dobrne, se pravi v neposredni bliži-
ni Zgornje Savinjske doline in posesti Dipolda Kagerja, imela svojo posest
Adalbert I. Bogenski, oče Bertolda I., in njegova žena Hedvika.27
Že Pirchegger je nakazal možnost, da bi lahko bili Kagerji stranska veja
bavarskih mejnih grofov Cham-Vohburgov (ali – kot jih tudi najdemo
označene – Diepoldingov-Rapotonov), ter opozarja na ime Dipold in še
na dejstvo, da so imeli Cham-Vohburgi svoja posestva tudi na Kranjskem.
Ker je to do sedaj najverjetnejša razlaga izvora Dipolda Kagerja, jo je vse-
1241, december 18, Mozirje; originalna perg. listina v: NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št.
listine 563; prepis iz 17. stoletja v NALj KAL f. 82/28.
Za to posest Hans Pirchegger domneva, da je pripadla spanheimski rodbini s poroko Siegfri-
da Spanheima z Rikardo iz rodbine Ariboncev. Vendar Ceizolf Spanheimski podeli posest, ki
je bila last njegove (neimenovane) žene in ne Rikarde Aribonske! Verjetneje se zdi, da gre za
posest, ki so jo pridobili Spanheimi ob razpadu velike posesti savinjskih mejnih grofov. Mor-
da to dejstvo govori o tem, da je iskati izvor neimenovane žene Ceizolfa Spanheimskega v He-
minem rodu (glej tudi: Lj. Hauptmann, Nastanek in razvoj Kranjske, Ljubljana 1999, 78, op.
311).
1123–1130: objavljeno v: MDC III, št. 521, 210; 1105–1126, v spremstvu grofa Bernharda
Spanheimskega (listino datira H. Pirchegger, Landesfürst und Adel I, 176 (op. 72), na okoli
1130), in 1110–1120; objavljeno v: MDC IV/2, št. 542a, 725: v listini regensburškega škofa
Hartvika I., ki je bil iz družine grofov Spanheimov (sin Engelberta I.).
G. Bernhard, Die Stiftungsurkunde, 267; tudi Lj. Hauptmann, Nastanek in razvoj Kranjske,
83 in 92.
»provinca Moziri«.24 Upravičena je domneva, h kateri se bomo še vrnili,
da imamo na področju Zadrečke in Zgornje Savinjske doline opravka z na-
stajajočo deželo, ki pa se zaradi zgodovinskih okoliščin kot takšna ni niko-
li tudi zares razvila.
V pričujoči študiji nas zanima predvsem vprašanje plemiške razdelitve
obravnavanega področja, zato se bomo najprej posvetili temu vprašanju.
Na področju Zgornje in Spodnje Savinjske doline smo v prvi polovici 12.
stoletja že spoznali dve večji strnjeni posesti, posest grofov Spanheimov25
in posest Dipolda Kagerja, o katerem ne vemo pravzaprav ničesar. Pouda-
riti je treba dejstvo, da se Dipold Kager v tistih nekaj listinah, v katerih se
predstavi kot priča, vedno pojavi v spremstvu Spanheimov.26 To nas vodi k
sklepu, da lahko med obema družinama potegnemo določene vzporedni-
ce, ki seveda niso nujno družinske. Opozoriti je potrebno tudi na dejstvo,
ki ga izpostavlja G. Bernhard, da je namreč Dipold Kager povezan tudi z
družino bavarskih grofov iz Bogna, ki je v 12. stoletju po poroki Bertolda
I. z Liutkardo, hčerko istrskega in kranjskega mejnega grofa Popona II. iz
družine Weimar-Orlamünde, podedovala del posesti nekdanje mejnogro-
fovske družine na Kranjskem (gospoščino Krško med rekama Mirno in
Krko). Že pred tem pa sta na področju Dobrne, se pravi v neposredni bliži-
ni Zgornje Savinjske doline in posesti Dipolda Kagerja, imela svojo posest
Adalbert I. Bogenski, oče Bertolda I., in njegova žena Hedvika.27
Že Pirchegger je nakazal možnost, da bi lahko bili Kagerji stranska veja
bavarskih mejnih grofov Cham-Vohburgov (ali – kot jih tudi najdemo
označene – Diepoldingov-Rapotonov), ter opozarja na ime Dipold in še
na dejstvo, da so imeli Cham-Vohburgi svoja posestva tudi na Kranjskem.
Ker je to do sedaj najverjetnejša razlaga izvora Dipolda Kagerja, jo je vse-
1241, december 18, Mozirje; originalna perg. listina v: NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št.
listine 563; prepis iz 17. stoletja v NALj KAL f. 82/28.
Za to posest Hans Pirchegger domneva, da je pripadla spanheimski rodbini s poroko Siegfri-
da Spanheima z Rikardo iz rodbine Ariboncev. Vendar Ceizolf Spanheimski podeli posest, ki
je bila last njegove (neimenovane) žene in ne Rikarde Aribonske! Verjetneje se zdi, da gre za
posest, ki so jo pridobili Spanheimi ob razpadu velike posesti savinjskih mejnih grofov. Mor-
da to dejstvo govori o tem, da je iskati izvor neimenovane žene Ceizolfa Spanheimskega v He-
minem rodu (glej tudi: Lj. Hauptmann, Nastanek in razvoj Kranjske, Ljubljana 1999, 78, op.
311).
1123–1130: objavljeno v: MDC III, št. 521, 210; 1105–1126, v spremstvu grofa Bernharda
Spanheimskega (listino datira H. Pirchegger, Landesfürst und Adel I, 176 (op. 72), na okoli
1130), in 1110–1120; objavljeno v: MDC IV/2, št. 542a, 725: v listini regensburškega škofa
Hartvika I., ki je bil iz družine grofov Spanheimov (sin Engelberta I.).
G. Bernhard, Die Stiftungsurkunde, 267; tudi Lj. Hauptmann, Nastanek in razvoj Kranjske,
83 in 92.
