Page 31 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 31
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
litev je nato patriarh Pelegrin še enkrat ponovil leta 1145 in jo takrat tudi
preciziral. V listini, ki je ohranjena v prepisu iz 17. stoletja v Nadškofijskem
arhivu v Ljubljani, pravi, da je patriarh na novo ustanovljenemu samostanu
benediktinskega reda podelil deset hub v kraju Budrio na Furlanskem zato,
da bi ta lahko tu pridobival sol in olje. Kdor koli bi imenovani cerkvi na teh
posestvih povzročal kakršne koli težave (»aliquo modo molestare aude-
at«), mu grozi izobčenje (»anathematis virculo se subiacer«).7
Edini ohranjeni izvod ustanovne listine žal ni original, temveč prepis, ki
je v 13. stoletju nastal v Gornjegrajskem samostanu, zato se seveda posta-
vlja vprašanje, ali je bil kakšen del v originalno podelitveno listino takrat
interpoliran. Pomislek je toliko bolj upravičen, če upoštevamo še dva do-
godka, ki sta se zgodila v času nastanka prepisa. Ravno takrat je prišlo do
spora zaradi mlinov na Dreti med samostanom in patriarhovim uradni-
kom v Gornjem Gradu,8 nekaj let pred tem pa je stekla diplomatska akcija,
ki jo je sprožil oglejski patriarh Bertold za prestavitev sedeža pičenske ško-
fije v Gornji Grad; a ta se ni končala uspešno.9 V tej luči se kot potencial-
no problematični in napihnjeni pokažejo vsaj tisti deli ustanovne listine, ki
govorijo o izključni pravici samostana do postavljanja mlinov na Dreti, in
tisti, ki govorijo o 100 ministerialih ter o 500 kmetih. Izključna pravica sa-
mostana do postavljanja in upravljanja z mlini na Dreti je bila očitno na-
perjena proti samovolji patriarhovih uradnikov. Domnevno pretirano šte-
vilo podložnikov, ki so bili podeljeni samostanu ob ustanovitvi, pa bi lah-
ko služilo pridobivanju škofijskega sedeža. Potrebno je tudi upoštevati, da
baldi de Chagere et uxoris ipsius Trutte de consilio et consensu tocius capituli sancte Aqui-
legensis ecclesie eidem monasterio duas partes decimarum cum noualibus cultis siue incultis
plebis Sancte Marie de Frazlov contulimus perpetuo possidendas … dedimus etiam eisdem le-
galibus decem mansos in beneficium in Foro Julii sitos in uilla Budriach (kraj Budrio v Furla-
niji), ut salem et oleum in parte illa carum habere possint.«
1145, prepis iz 17. stoletja v: NALj KAL f. 82/18. Prim. tudi: I. Orožen, Das Benediktiner-
stift Oberburg, 9 (»/M/onasterio de Oberenburg quod noviter fundari statui, decem mascari-
cias apud Budriae mensae meae suberactare, ut nominati fratres ibidem deo secundum regu-
lum beati Benedicti seruientes salem et oleum in parte illa carrum habere possent, tradidi; ea
tamen conditione ut nullus abbas eas inbeneficiare, impignorare, uel aliquo modo ab ecclesia
alienare audeat. Quod si facere presumpserit, ego vel quilibet successorum meorum eisdem
praedmensae recipiendi liberam facultatem habeat.«). To podelitev je nato še enkrat ponovil
naslednje leto, 1146, ter desetim kmetijam v Budriu dodal še pet kmetij v Kozici prav tako v
Beneški Sloveniji (prepis iz 17. stoletja v NALj KAL, f. 82/19; objava v: StUB I, št. 254, 262,
Bernhard, Dokumenta, št. G3, 320,321; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 223, 125; CKL, št. 4, 31).
1243, maj 17, Gornji Grad; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listi-
ne 575. Prepis iz 17. stoletja v: NALj KAL f. 82/30; objavljeno v: StUB II, št. 420, 532, Bern-
hard, Dokumenta, št. G21, 349–351. Regest v: Kos, Gradivo V, št. 811, 388.
1237, april 2, Viterbo; objavljeno v: StUB II, št. 353, 460, Bernhard, Dokumenta, št. G18, 344,
345; regest v: Kos, Gradivo V, št. 668, 316.
litev je nato patriarh Pelegrin še enkrat ponovil leta 1145 in jo takrat tudi
preciziral. V listini, ki je ohranjena v prepisu iz 17. stoletja v Nadškofijskem
arhivu v Ljubljani, pravi, da je patriarh na novo ustanovljenemu samostanu
benediktinskega reda podelil deset hub v kraju Budrio na Furlanskem zato,
da bi ta lahko tu pridobival sol in olje. Kdor koli bi imenovani cerkvi na teh
posestvih povzročal kakršne koli težave (»aliquo modo molestare aude-
at«), mu grozi izobčenje (»anathematis virculo se subiacer«).7
Edini ohranjeni izvod ustanovne listine žal ni original, temveč prepis, ki
je v 13. stoletju nastal v Gornjegrajskem samostanu, zato se seveda posta-
vlja vprašanje, ali je bil kakšen del v originalno podelitveno listino takrat
interpoliran. Pomislek je toliko bolj upravičen, če upoštevamo še dva do-
godka, ki sta se zgodila v času nastanka prepisa. Ravno takrat je prišlo do
spora zaradi mlinov na Dreti med samostanom in patriarhovim uradni-
kom v Gornjem Gradu,8 nekaj let pred tem pa je stekla diplomatska akcija,
ki jo je sprožil oglejski patriarh Bertold za prestavitev sedeža pičenske ško-
fije v Gornji Grad; a ta se ni končala uspešno.9 V tej luči se kot potencial-
no problematični in napihnjeni pokažejo vsaj tisti deli ustanovne listine, ki
govorijo o izključni pravici samostana do postavljanja mlinov na Dreti, in
tisti, ki govorijo o 100 ministerialih ter o 500 kmetih. Izključna pravica sa-
mostana do postavljanja in upravljanja z mlini na Dreti je bila očitno na-
perjena proti samovolji patriarhovih uradnikov. Domnevno pretirano šte-
vilo podložnikov, ki so bili podeljeni samostanu ob ustanovitvi, pa bi lah-
ko služilo pridobivanju škofijskega sedeža. Potrebno je tudi upoštevati, da
baldi de Chagere et uxoris ipsius Trutte de consilio et consensu tocius capituli sancte Aqui-
legensis ecclesie eidem monasterio duas partes decimarum cum noualibus cultis siue incultis
plebis Sancte Marie de Frazlov contulimus perpetuo possidendas … dedimus etiam eisdem le-
galibus decem mansos in beneficium in Foro Julii sitos in uilla Budriach (kraj Budrio v Furla-
niji), ut salem et oleum in parte illa carum habere possint.«
1145, prepis iz 17. stoletja v: NALj KAL f. 82/18. Prim. tudi: I. Orožen, Das Benediktiner-
stift Oberburg, 9 (»/M/onasterio de Oberenburg quod noviter fundari statui, decem mascari-
cias apud Budriae mensae meae suberactare, ut nominati fratres ibidem deo secundum regu-
lum beati Benedicti seruientes salem et oleum in parte illa carrum habere possent, tradidi; ea
tamen conditione ut nullus abbas eas inbeneficiare, impignorare, uel aliquo modo ab ecclesia
alienare audeat. Quod si facere presumpserit, ego vel quilibet successorum meorum eisdem
praedmensae recipiendi liberam facultatem habeat.«). To podelitev je nato še enkrat ponovil
naslednje leto, 1146, ter desetim kmetijam v Budriu dodal še pet kmetij v Kozici prav tako v
Beneški Sloveniji (prepis iz 17. stoletja v NALj KAL, f. 82/19; objava v: StUB I, št. 254, 262,
Bernhard, Dokumenta, št. G3, 320,321; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 223, 125; CKL, št. 4, 31).
1243, maj 17, Gornji Grad; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listi-
ne 575. Prepis iz 17. stoletja v: NALj KAL f. 82/30; objavljeno v: StUB II, št. 420, 532, Bern-
hard, Dokumenta, št. G21, 349–351. Regest v: Kos, Gradivo V, št. 811, 388.
1237, april 2, Viterbo; objavljeno v: StUB II, št. 353, 460, Bernhard, Dokumenta, št. G18, 344,
345; regest v: Kos, Gradivo V, št. 668, 316.
