Page 38 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 38
V primežu medplemiških prerivanj
va poteza pravno vprašljiva, je naknadno dal celotnemu dogajanju primer-
nejši videz tako, da je poročil svojega sina Friderika z Dipoldovo hčerko
Adalo.30 Zakaj je bilo potrebno opozoriti na dogajanje daleč stran od naše-
ga »interesnega področja«? Celotno dogajanje se je odvijalo v istem času,
ko sta tudi Dipold Kager in njegova žena prepustila celotno svoje premože-
nje cerkvi ter se umaknila s področja Savinjske doline, kar se povsem ujema
z dejstvom, ki ga za področje današnje južne Nemčije ugotavlja Jan P. Nie-
derkorn: da se je namreč z dogajanjem med letoma 1138 in 1147 in z izgu-
bo enega od centralnih predelov družinske posesti, Egerlanda, začel padec
mejnogrofovske družine Cham-Vohburških.31
Vrnimo se k posestim te družine na Kranjskem in v Savinjski marki. Iz
listine, datirane v leto 1062, izvemo, da je nemški cesar Henrik IV. pode-
lil svojemu fevdniku Anzu v popolno last nekatere svoje posesti na Kranj-
skem.32 Anzove posesti so ležale južno od Grosupljega in so se neposredno
dotikale posesti, ki so jih imeli grofje Dipold, Rapoton, Rupert in Engelbe-
ron.33 Omenjena Dipold in Rapoton sta najverjetneje Dipold II. († 1078),
grof v bavarskem Nordgauu, in njegov brat Rapoton III. († 1080), grof v
Chamu, se pravi predstavnika družine grofov iz Cham-Vohburga.34 Posest
grofov Dipolda in Rapotona je skoraj gotovo ležala na ozemlju okrog Iga
in na Ljubljanskem barju.35 Za omenjenega Dipolda II. je potrebno še po-
udariti, da je bil poročen z Liutgardo, hčerko vojvode Bertolda Koroškega
(1061–1077). Prav verjetno je ravno ta poroka Cham-Vohburgom odprla
vrata na jug države, na Koroško in Kranjsko. Za omenjenega Anza pa lah-
ko še štiri leta prej izvemo, da je imel svoja posestva tudi južno od potoka
Bičje, južno od Grosupelj oz. Šmarja – Sapa36.
Kdo je bil ta Anzo? Ime je tako redko, da tistih nekaj listin, v katerih se
ime pojavlja, omogoča določene sklepe. Vsekakor je Anzo, ki ga srečuje-
Povzeto po: Jan Paul Niederkorn, Die Übergang des Egerlades an die Staufer, v: ZBLG
54/1991, 613–622.
N. d., 619.
1062, december 11, Regensburg; regest v: Kos, Gradivo III, št. 224, 137.
V tem Engelbertu bi najverjetneje smeli videti začetnika svobodnih Turjaških na kranjskih tleh.
Primerjaj tudi: Kamillo Trotter, Die Herren von Auersperg, v: Otto Dungern, Genealogisches
Handbuch zur bairisch-österreichischen Geschichte, 73. Pri tem opozarja še na en pomemben
podatek, da je namreč Rapoton III., grof iz Chama, podaril augsburškemu samostanu okoli
leta 1099 »predium in Creino«, podatek, ki dokončno dokazuje povezanost grofov iz bavar-
skega Chama s področjem takratne Kranjske.
Prim. Peter Štih, Dve notici za najstarejšo zgodovino Ljubljane, ZČ 56 (2002), 1–2, 25, s tam
našteto literaturo.
1058, oktober 18, Regensburg; regest v: Kos, Gradivo III., št. 201, 125.
va poteza pravno vprašljiva, je naknadno dal celotnemu dogajanju primer-
nejši videz tako, da je poročil svojega sina Friderika z Dipoldovo hčerko
Adalo.30 Zakaj je bilo potrebno opozoriti na dogajanje daleč stran od naše-
ga »interesnega področja«? Celotno dogajanje se je odvijalo v istem času,
ko sta tudi Dipold Kager in njegova žena prepustila celotno svoje premože-
nje cerkvi ter se umaknila s področja Savinjske doline, kar se povsem ujema
z dejstvom, ki ga za področje današnje južne Nemčije ugotavlja Jan P. Nie-
derkorn: da se je namreč z dogajanjem med letoma 1138 in 1147 in z izgu-
bo enega od centralnih predelov družinske posesti, Egerlanda, začel padec
mejnogrofovske družine Cham-Vohburških.31
Vrnimo se k posestim te družine na Kranjskem in v Savinjski marki. Iz
listine, datirane v leto 1062, izvemo, da je nemški cesar Henrik IV. pode-
lil svojemu fevdniku Anzu v popolno last nekatere svoje posesti na Kranj-
skem.32 Anzove posesti so ležale južno od Grosupljega in so se neposredno
dotikale posesti, ki so jih imeli grofje Dipold, Rapoton, Rupert in Engelbe-
ron.33 Omenjena Dipold in Rapoton sta najverjetneje Dipold II. († 1078),
grof v bavarskem Nordgauu, in njegov brat Rapoton III. († 1080), grof v
Chamu, se pravi predstavnika družine grofov iz Cham-Vohburga.34 Posest
grofov Dipolda in Rapotona je skoraj gotovo ležala na ozemlju okrog Iga
in na Ljubljanskem barju.35 Za omenjenega Dipolda II. je potrebno še po-
udariti, da je bil poročen z Liutgardo, hčerko vojvode Bertolda Koroškega
(1061–1077). Prav verjetno je ravno ta poroka Cham-Vohburgom odprla
vrata na jug države, na Koroško in Kranjsko. Za omenjenega Anza pa lah-
ko še štiri leta prej izvemo, da je imel svoja posestva tudi južno od potoka
Bičje, južno od Grosupelj oz. Šmarja – Sapa36.
Kdo je bil ta Anzo? Ime je tako redko, da tistih nekaj listin, v katerih se
ime pojavlja, omogoča določene sklepe. Vsekakor je Anzo, ki ga srečuje-
Povzeto po: Jan Paul Niederkorn, Die Übergang des Egerlades an die Staufer, v: ZBLG
54/1991, 613–622.
N. d., 619.
1062, december 11, Regensburg; regest v: Kos, Gradivo III, št. 224, 137.
V tem Engelbertu bi najverjetneje smeli videti začetnika svobodnih Turjaških na kranjskih tleh.
Primerjaj tudi: Kamillo Trotter, Die Herren von Auersperg, v: Otto Dungern, Genealogisches
Handbuch zur bairisch-österreichischen Geschichte, 73. Pri tem opozarja še na en pomemben
podatek, da je namreč Rapoton III., grof iz Chama, podaril augsburškemu samostanu okoli
leta 1099 »predium in Creino«, podatek, ki dokončno dokazuje povezanost grofov iz bavar-
skega Chama s področjem takratne Kranjske.
Prim. Peter Štih, Dve notici za najstarejšo zgodovino Ljubljane, ZČ 56 (2002), 1–2, 25, s tam
našteto literaturo.
1058, oktober 18, Regensburg; regest v: Kos, Gradivo III., št. 201, 125.
