Page 36 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 36
V primežu medplemiških prerivanj
kakor vredno vsaj preveriti.28 Zato na kratko poglejmo, kdo so bili omenje-
ni mejni grofje. V mejni marki Cham na vzhodu današnje Bavarske, stvari-
tvi cesarja Henrika III. (1039-1056), najdemo leta 1050 kot grofa »in pago
Champriche« nekega Siza, skoraj gotovo sina grofa Sigeharda, ki je imel v
Chiemgavu bogata posestva. Sizova sestra Adala je bila poročena z Augst-
gauskim grofom Dipoldom. Dipoldov sin Rapoto je imel enako ime kot
njegov verjetni ded, ki je bil leta 1006 označen kot grof v Traungavu in ka-
terega istoimenski oče se pojavi leta 977 v Ischlu v Salzkammergutu (deže-
la Gornja Avstrija v Avstriji). Marka Cham je očitno prešla kot dediščina
na Rapotone-Dipoldinge; ti so tako kompenzirali izgubo grofije Augstgau
(leta 1060) ter postali kot mejni grofje Cham in Nabburg zvesti spremlje-
valci Salijskih cesarjev. Na njihovi strani so bili tudi v času boja za investi-
turo med Henrikom IV. (1056–1106) in papežem Gregorjem VII. (1073–
1085), kar je cesarju omogočilo, da je imel v rokah trden položaj na oze-
mlju, ki je njegove nasprotnike na Bavarskem (salzburškega nadškofa Ge-
bharda, pasavskega škofa Altmana, bavarskega vojvodo Welfa, koroškega
vojvodo Bertolda von Zehringen, Babenberžana Luitpolda II. itd.) ločeva-
Opozoriti je treba še na možnost, ki jo je nakazal Sergij Vilfan v: Gospodarska in družbena
zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog 2 (poglavje Zemljiška gospostva), 140, kjer
nakazuje na možno sorodnost imena Kager in Kokarje (kraj v Zgornji Savinjski dolini). To
enačenje se nam zdi vprašljivo, četudi ni nemogoče kar odpraviti možnosti, da bi Kokarje do-
bile svoje ime ravno po Kagerjih. Če to predpostavko sprejmemo, pomeni to tudi pomemben
»dodatek« k historični topografiji Zadrečke doline; nastanek vasi Kokarje bi morali namreč
predpostavljati že v času pred letom 1140! Opozorim naj še na eden, v slovenski zgodovi-
nopisni literaturi manj poznan poskus razrešitve provinience Diepolda Kagerja. V kodeksu
listin avguštinskega samostana Klosterneuburg na Dolnjem Avstrijskem (»Codex traditio-
num ecclesiae collegiatae Claustroneoburgensis«) je namreč ohranjen tudi prepis darovni-
ce avstrijskega mejnega grofa Leopolda III. Babenberžana in njegove žene Neže omenjenemu
samostanu (izdano v: FRA II/IV, št. 476, 103). Med pričami se na drugem mestu za sinom
obeh traditorjev, Henrikom II., navaja tudi »Dipolt de Chager«. Maximilijan Fischer, ki je
za objavo pripravil kodeks, je v opombi zapisal, da je potrebno okrajšavo Chager brati kot Ka-
gran (Kagran je del Dunaja). Žal ne zapiše, kaj je tisto, kar ga je pripeljalo do te rešitve, do-
mnevamo pa, da je razlog dejstvo, da se Dipold pojavlja v babenberški listini, zaradi česar je
iskal možno provinienco v okolici Dunaja oziroma na Babenberških posestvih. Razlog, za-
kaj se Dipold Kager pojavlja kot priča v navedeni listini, pa je po našem mnenju potrebno is-
kati drugje. Žena mejnega grofa – Neža, je bila sestra cesarja Henrika V., torej Salijka, kot bo
videti iz nadaljnega besedila razprave, pa so bili Cham-Vohburgi v tesnem zavezniškem raz-
merju s salijskimi cesarji in so jim v času spora za investituro stali tesno ob strani. V tej zvezi
med Salijci in Cham-Vohburškimi iščemo razloge za pojavljenje »našega« Dipolda v baben-
berški listini. O povezavah med Cham-Vohburgi, katerih stranska veja so (najverjetneje) bili
Kagerji, in avstrijskimi mejnimi grofi Babenberžani pa priča tudi skupna akcija Dipolda II.
Vohburškega in Leopolda III. Avstrijskega na dvoru cesarja Henrika V. v korist salzburške-
ga nadškofa Konrada, o čemer bomo tudi pisali v nadaljevanju. Zato tudi ta poskus razrešitve
lokacije »Chager/Kager« štejemo za neuspešen.
kakor vredno vsaj preveriti.28 Zato na kratko poglejmo, kdo so bili omenje-
ni mejni grofje. V mejni marki Cham na vzhodu današnje Bavarske, stvari-
tvi cesarja Henrika III. (1039-1056), najdemo leta 1050 kot grofa »in pago
Champriche« nekega Siza, skoraj gotovo sina grofa Sigeharda, ki je imel v
Chiemgavu bogata posestva. Sizova sestra Adala je bila poročena z Augst-
gauskim grofom Dipoldom. Dipoldov sin Rapoto je imel enako ime kot
njegov verjetni ded, ki je bil leta 1006 označen kot grof v Traungavu in ka-
terega istoimenski oče se pojavi leta 977 v Ischlu v Salzkammergutu (deže-
la Gornja Avstrija v Avstriji). Marka Cham je očitno prešla kot dediščina
na Rapotone-Dipoldinge; ti so tako kompenzirali izgubo grofije Augstgau
(leta 1060) ter postali kot mejni grofje Cham in Nabburg zvesti spremlje-
valci Salijskih cesarjev. Na njihovi strani so bili tudi v času boja za investi-
turo med Henrikom IV. (1056–1106) in papežem Gregorjem VII. (1073–
1085), kar je cesarju omogočilo, da je imel v rokah trden položaj na oze-
mlju, ki je njegove nasprotnike na Bavarskem (salzburškega nadškofa Ge-
bharda, pasavskega škofa Altmana, bavarskega vojvodo Welfa, koroškega
vojvodo Bertolda von Zehringen, Babenberžana Luitpolda II. itd.) ločeva-
Opozoriti je treba še na možnost, ki jo je nakazal Sergij Vilfan v: Gospodarska in družbena
zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog 2 (poglavje Zemljiška gospostva), 140, kjer
nakazuje na možno sorodnost imena Kager in Kokarje (kraj v Zgornji Savinjski dolini). To
enačenje se nam zdi vprašljivo, četudi ni nemogoče kar odpraviti možnosti, da bi Kokarje do-
bile svoje ime ravno po Kagerjih. Če to predpostavko sprejmemo, pomeni to tudi pomemben
»dodatek« k historični topografiji Zadrečke doline; nastanek vasi Kokarje bi morali namreč
predpostavljati že v času pred letom 1140! Opozorim naj še na eden, v slovenski zgodovi-
nopisni literaturi manj poznan poskus razrešitve provinience Diepolda Kagerja. V kodeksu
listin avguštinskega samostana Klosterneuburg na Dolnjem Avstrijskem (»Codex traditio-
num ecclesiae collegiatae Claustroneoburgensis«) je namreč ohranjen tudi prepis darovni-
ce avstrijskega mejnega grofa Leopolda III. Babenberžana in njegove žene Neže omenjenemu
samostanu (izdano v: FRA II/IV, št. 476, 103). Med pričami se na drugem mestu za sinom
obeh traditorjev, Henrikom II., navaja tudi »Dipolt de Chager«. Maximilijan Fischer, ki je
za objavo pripravil kodeks, je v opombi zapisal, da je potrebno okrajšavo Chager brati kot Ka-
gran (Kagran je del Dunaja). Žal ne zapiše, kaj je tisto, kar ga je pripeljalo do te rešitve, do-
mnevamo pa, da je razlog dejstvo, da se Dipold pojavlja v babenberški listini, zaradi česar je
iskal možno provinienco v okolici Dunaja oziroma na Babenberških posestvih. Razlog, za-
kaj se Dipold Kager pojavlja kot priča v navedeni listini, pa je po našem mnenju potrebno is-
kati drugje. Žena mejnega grofa – Neža, je bila sestra cesarja Henrika V., torej Salijka, kot bo
videti iz nadaljnega besedila razprave, pa so bili Cham-Vohburgi v tesnem zavezniškem raz-
merju s salijskimi cesarji in so jim v času spora za investituro stali tesno ob strani. V tej zvezi
med Salijci in Cham-Vohburškimi iščemo razloge za pojavljenje »našega« Dipolda v baben-
berški listini. O povezavah med Cham-Vohburgi, katerih stranska veja so (najverjetneje) bili
Kagerji, in avstrijskimi mejnimi grofi Babenberžani pa priča tudi skupna akcija Dipolda II.
Vohburškega in Leopolda III. Avstrijskega na dvoru cesarja Henrika V. v korist salzburške-
ga nadškofa Konrada, o čemer bomo tudi pisali v nadaljevanju. Zato tudi ta poskus razrešitve
lokacije »Chager/Kager« štejemo za neuspešen.
