Page 32 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 32
V primežu medplemiških prerivanj
je uporaba pojmov ministerial in tudi sintman v tej listini lahko drugačna,
kot smo je vajeni pri listinah, nastalih na celinskem delu Slovenije. Prvotno
listino je namreč sestavil oglejski pisar, ki je bil vešč italijanskega izrazo-
slovja in je tako lahko tudi te izraze uporabljal drugače, kot smo sicer vaje-
ni pri listinah, nastalih pod vplivom nemških pisarjev. Zato je morda treba
v tem iskati razloge za te nenavadne in na prvi pogled neverjetne podatke.10
Günther Bernhard, ki se je zadnji sistematično lotil analize ustanovne li-
stine za Gornjegrajski samostan,11 je dokazal, da je listino spisal tisti gornje-
grajski pisar, ki je pred tem sestavil tudi listini iz leta 123112 in 1241,13 ven-
dar je analiza tudi jasno pokazala, da je nedvomno imel pisar pri prepiso-
vanju pred seboj originalno listino, saj so tako invocatio kot arenga ter tudi
zaščitna formula listine napravljeni še povsem v duhu in slogu prve polo-
vice 12. stoletja.14
Zaradi vsega tega je možno iz ohranjene listine rekonstruirati obseg in
razprostranjenost posesti Dipolda Kagerja. Te so očitno obsegale strnjeno
posest v Zadrečki dolini, prav tako pa tudi večjo posest v Zgornji Savinjski
dolini. Vprašanje je, kaj je bilo s področjem okoli kasnejših vasi Ljubno in
Luče, saj iz ohranjenega gradiva ni mogoče razločiti, kaj je samostan dobil
od Kagra, kaj pa je nato pridobil sam s kolonizacijo in krčenjem. Prav go-
tovo pa je posest Dipolda in Trute Kager obsegala področje okoli Mozir-
ja in Nazarij (Vrbovca). Posesti, na katerih sta nastali ti gospoščini, je po-
delil Kager oglejskemu patriarhu in sta nato gradova postala sedeža oglej-
ske uprave v Zgornji Savinjski dolini. Vsaj Vrbovec je stal gotovo že v 12.
stoletju, ko je postal sedež uprave oglejske posesti na vzhodu Zgornje Sa-
Prim. npr.: Sergij Vilfan, Kmečko prebivalstvo po osebnem položaju; v: Gospodarska in druž-
bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog II, Družbena razmerja in gibanja, 304.
Günther Bernhard, Die Stiftungsurkunde des Klosters Oberburg, v: Mitteilungen des In-
stituts für Österreichische Geschichtsforschung 108, 3–4, München 2000, 265–290. Tudi:
Günther Bernhard, Der Oberburger Bistumsplan vom Jahre 1237, v: Römische Historische
Mitteilungen 39, Wien 1996, 163–179. Še: Günther Bernhard, Dokumenta patriarchalia res
gestas Slovenicas illustranta. Listine oglejskih patriarhov za slovensko ozemlje in listine samo-
stanov v Stični in Gornjem Gradu (1120–1251), Ljubljana 2006, kjer je ponatisnil razpra-
vo Die Stiftungsurkunde des Klosters Oberburg in jo objavil v slovenskem prevodu, prav tako
pa so objavljene vse listine oglejskega patriarha ter samostanov Stična in Gornji Grad do leta
1251 (pred tem mestom in dalje kot G. Bernhard, Dokumenta).
1231, september 18, Rečica ob Savinji, orig. pergamentna listina v NALj, vrsta gornjegrajskih
listin, št. listine 480; objavljeno v: StUB II, št. 285, 382; Bernhard, Dokumenta, št. 15, 340,
341; regest v: Kos, Gradivo V, št. 545, 268.
1241, december 18, Mozirje; orig. pergamentna listina v NALj, št. listine 563; objavljeno v:
StUB II, št. 400, 513, Bernhard, Dokumenta, št. G19, 346; regest v: Kos, Gradivo V, št. 776,
375.
Primerjaj analizo strukture listine v: G. Bernhard, Die Stiftungsurkunde, 283–289.
je uporaba pojmov ministerial in tudi sintman v tej listini lahko drugačna,
kot smo je vajeni pri listinah, nastalih na celinskem delu Slovenije. Prvotno
listino je namreč sestavil oglejski pisar, ki je bil vešč italijanskega izrazo-
slovja in je tako lahko tudi te izraze uporabljal drugače, kot smo sicer vaje-
ni pri listinah, nastalih pod vplivom nemških pisarjev. Zato je morda treba
v tem iskati razloge za te nenavadne in na prvi pogled neverjetne podatke.10
Günther Bernhard, ki se je zadnji sistematično lotil analize ustanovne li-
stine za Gornjegrajski samostan,11 je dokazal, da je listino spisal tisti gornje-
grajski pisar, ki je pred tem sestavil tudi listini iz leta 123112 in 1241,13 ven-
dar je analiza tudi jasno pokazala, da je nedvomno imel pisar pri prepiso-
vanju pred seboj originalno listino, saj so tako invocatio kot arenga ter tudi
zaščitna formula listine napravljeni še povsem v duhu in slogu prve polo-
vice 12. stoletja.14
Zaradi vsega tega je možno iz ohranjene listine rekonstruirati obseg in
razprostranjenost posesti Dipolda Kagerja. Te so očitno obsegale strnjeno
posest v Zadrečki dolini, prav tako pa tudi večjo posest v Zgornji Savinjski
dolini. Vprašanje je, kaj je bilo s področjem okoli kasnejših vasi Ljubno in
Luče, saj iz ohranjenega gradiva ni mogoče razločiti, kaj je samostan dobil
od Kagra, kaj pa je nato pridobil sam s kolonizacijo in krčenjem. Prav go-
tovo pa je posest Dipolda in Trute Kager obsegala področje okoli Mozir-
ja in Nazarij (Vrbovca). Posesti, na katerih sta nastali ti gospoščini, je po-
delil Kager oglejskemu patriarhu in sta nato gradova postala sedeža oglej-
ske uprave v Zgornji Savinjski dolini. Vsaj Vrbovec je stal gotovo že v 12.
stoletju, ko je postal sedež uprave oglejske posesti na vzhodu Zgornje Sa-
Prim. npr.: Sergij Vilfan, Kmečko prebivalstvo po osebnem položaju; v: Gospodarska in druž-
bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog II, Družbena razmerja in gibanja, 304.
Günther Bernhard, Die Stiftungsurkunde des Klosters Oberburg, v: Mitteilungen des In-
stituts für Österreichische Geschichtsforschung 108, 3–4, München 2000, 265–290. Tudi:
Günther Bernhard, Der Oberburger Bistumsplan vom Jahre 1237, v: Römische Historische
Mitteilungen 39, Wien 1996, 163–179. Še: Günther Bernhard, Dokumenta patriarchalia res
gestas Slovenicas illustranta. Listine oglejskih patriarhov za slovensko ozemlje in listine samo-
stanov v Stični in Gornjem Gradu (1120–1251), Ljubljana 2006, kjer je ponatisnil razpra-
vo Die Stiftungsurkunde des Klosters Oberburg in jo objavil v slovenskem prevodu, prav tako
pa so objavljene vse listine oglejskega patriarha ter samostanov Stična in Gornji Grad do leta
1251 (pred tem mestom in dalje kot G. Bernhard, Dokumenta).
1231, september 18, Rečica ob Savinji, orig. pergamentna listina v NALj, vrsta gornjegrajskih
listin, št. listine 480; objavljeno v: StUB II, št. 285, 382; Bernhard, Dokumenta, št. 15, 340,
341; regest v: Kos, Gradivo V, št. 545, 268.
1241, december 18, Mozirje; orig. pergamentna listina v NALj, št. listine 563; objavljeno v:
StUB II, št. 400, 513, Bernhard, Dokumenta, št. G19, 346; regest v: Kos, Gradivo V, št. 776,
375.
Primerjaj analizo strukture listine v: G. Bernhard, Die Stiftungsurkunde, 283–289.
