Page 27 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 27
injska in
Šaleška dolina
v 12. stoletju
Prvi pisni podatek iz srednjeveške zgodovine obravnavanega po-
dročja, ki je na voljo, nam posreduje testament grofa Ceizolfa
Spanheimskega,1 ki je zapustil v nedatirani listini, nastali okoli leta 1130,
trem cerkvenim ustanovam – in sicer škofiji v Krki na Koroškem, samo-
stanu v Št. Pavlu (Spanheimski družinski ustanovi iz leta 1091)2 na Koro-
škem in Šentlambertskemu samostanu na avstrijskem Štajerskem – pose-
sti, katerih del, podarjen samostanu v Šent Pavlu in ležeč na področju Sa-
vinjske doline, je bil last njegove neimenovane žene. Med posestmi, ki jih je
Ceizolf volil samostanu v Št. Pavlu, je tudi dvor in cerkev sv. Mihaela v Sa-
vinjski dolini (Vransko) z dvema zraven ležečima gospoščinama (»curtim
videlicet et ecclesiam sancti Michaelis in Saunio cum duobus dominicali-
bus adiacentibus«), poleg tega pa še tri kmetije v Ločici ter polovico kmeti-
je v »Sliphes« ter s tem povezane pravice po vsem »slivenskem« svetu ra-
zen Motnika in njegovih novin, pašnikov ter pravice do lova in ribolova.3
Ceizolf Spanheimski je v listini označen kot »Ceizolfus senioris Engelberti fratris filius«, se
pravi kot sin brata (to je Sigfrida) Engelberta starejšega. Bil je torej bratranec koroškega voj-
vode Engelberta II. Bil je sin grofa Sigfrida, ki je umrl leta 1070, njegovo nenavadno ime pa
je v družino prišlo preko sorodstvenih vezi s porensko grofovsko družino, ki jo poimenujemo
po njenih tipičnih imenih »Ceizolf – Wolfram«. Ceizolf Spanheimski je rezidiral na gradu
Hochosterwitz (Prim. Hans Dopsch, Die Gründer kamen aus Rhein, 45 ss, tudi Peter Štih,
Rodbina koroških Spanheimov, prvih gospodov Kostanjevice, v: Vekov tek. Kostanjevica na
Krki 1252–2002, 58, 59.).
(1090); MDC III, št. 488, 189/190.
1123–1146; objavljeno v: MDC III, št, 572, 231; StUB I, št. 138, 147. Regest v: Kos, Gradivo
IV, št. 77, 46. Primerjaj. Jože Koropec, Vransko v srednjem veku, ČZN NV 11 (1975) 2, 217,
218. F. Kos je kraj »Sliphes« lociral v bližino Vač pri Litiji, kar pa je manj verjetno. Glede na
vsebino listine, iz katere je jasno, da je prinesla polovica kmetije pri »Sliphes« samostanu še
Šaleška dolina
v 12. stoletju
Prvi pisni podatek iz srednjeveške zgodovine obravnavanega po-
dročja, ki je na voljo, nam posreduje testament grofa Ceizolfa
Spanheimskega,1 ki je zapustil v nedatirani listini, nastali okoli leta 1130,
trem cerkvenim ustanovam – in sicer škofiji v Krki na Koroškem, samo-
stanu v Št. Pavlu (Spanheimski družinski ustanovi iz leta 1091)2 na Koro-
škem in Šentlambertskemu samostanu na avstrijskem Štajerskem – pose-
sti, katerih del, podarjen samostanu v Šent Pavlu in ležeč na področju Sa-
vinjske doline, je bil last njegove neimenovane žene. Med posestmi, ki jih je
Ceizolf volil samostanu v Št. Pavlu, je tudi dvor in cerkev sv. Mihaela v Sa-
vinjski dolini (Vransko) z dvema zraven ležečima gospoščinama (»curtim
videlicet et ecclesiam sancti Michaelis in Saunio cum duobus dominicali-
bus adiacentibus«), poleg tega pa še tri kmetije v Ločici ter polovico kmeti-
je v »Sliphes« ter s tem povezane pravice po vsem »slivenskem« svetu ra-
zen Motnika in njegovih novin, pašnikov ter pravice do lova in ribolova.3
Ceizolf Spanheimski je v listini označen kot »Ceizolfus senioris Engelberti fratris filius«, se
pravi kot sin brata (to je Sigfrida) Engelberta starejšega. Bil je torej bratranec koroškega voj-
vode Engelberta II. Bil je sin grofa Sigfrida, ki je umrl leta 1070, njegovo nenavadno ime pa
je v družino prišlo preko sorodstvenih vezi s porensko grofovsko družino, ki jo poimenujemo
po njenih tipičnih imenih »Ceizolf – Wolfram«. Ceizolf Spanheimski je rezidiral na gradu
Hochosterwitz (Prim. Hans Dopsch, Die Gründer kamen aus Rhein, 45 ss, tudi Peter Štih,
Rodbina koroških Spanheimov, prvih gospodov Kostanjevice, v: Vekov tek. Kostanjevica na
Krki 1252–2002, 58, 59.).
(1090); MDC III, št. 488, 189/190.
1123–1146; objavljeno v: MDC III, št, 572, 231; StUB I, št. 138, 147. Regest v: Kos, Gradivo
IV, št. 77, 46. Primerjaj. Jože Koropec, Vransko v srednjem veku, ČZN NV 11 (1975) 2, 217,
218. F. Kos je kraj »Sliphes« lociral v bližino Vač pri Litiji, kar pa je manj verjetno. Glede na
vsebino listine, iz katere je jasno, da je prinesla polovica kmetije pri »Sliphes« samostanu še
