Page 150 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 150
V primežu medplemiških prerivanj
lanije ali morda s Krasa ali pa gre vendarle za plemiča iz severnih dežel (ki
ima »italijansko« zveneči predikat le zaradi dejstva, da je listino spisal fur-
lanski pisar, ki je bil bolj vajen italijanskih oz. latinskih kot pa nemških iz-
razov ter je zato »Burg«, »Schloss«, spremenil v »Castello«), ne more-
mo dati.
Pred tem smo nakazali, da je vendarle še ena pot, po kateri bi bilo vredno
iti. V obravnavani listini iz leta 1292 smo videli, da je bilo Friderikovemu
sinu ime Hartvik/Artuic, pregled listin iz 13. stoletja pa pokaže, da plemi-
ča s tem imenom najdemo omenjenega še petkrat. Prvič je »Artuichus de
Castello« prisostvoval potrditvi ustanovne listine Gornjegrajskega samo-
stana leta 1243, ko je patriarh Bertold opatu Henriku in konventu samo-
stana potrdil listino iz leta 1140, o čemer smo v besedilu že razpravljali.33
Glede na letnico pojavljanja tega Artuica domnevamo, da je slednji Frideri-
kov brat in ne sin. Artuica II. iz Castella srečamo še leta 1288, ko je priso-
stvoval ureditvi medsebojnih zahtev med oglejskim patriarhom Raimun-
dom in koroškim vojvodo Meinhardom IV. Goriško-Tirolskim,34 in seve-
da v obravnavani listini iz leta 1292.
Ime Artuic/Hartvik srečamo v tem času še na dveh gradovih na Fur-
lanskem. Prvi je Artuic »de Castiliro« – Castellerio, ki je bil oglejski vi-
cedom in kanonik ter je opravljal naloge generalnega kapitana Furlanije in
odigral dokaj dvolično vlogo v odnosih med oglejskim patriarhom in gro-
fi Goriškimi.35 V navedeni listini iz 19. junija 1270 je namreč naveden kot
pristaš grofa Alberta II. Goriškega, zaradi česar ga je tudi napadel izvolje-
ni oglejski patriarh Filip. Izvolitve slednjega rimska kurija ni priznala, za-
radi česar so se proti njemu obrnili tudi oglejski odvetniki, grofje Goriški,
ki so s tem seveda želeli doseči predvsem lastne koristi. Očitno pa se je pro-
ti patriarhu Filipu postavil tudi Artuic iz Castelleria. Po gradu Castellerio,
ki je ležal severno od Vidma/Udine, se je med letoma 1234 in 1250 imeno-
val Konrad,36 od leta 1235 dalje pa tudi Artuic/Hartvik. Isto ime pa sreča-
mo še na gradu Caporiaco, ki je ležal v neposredni soseščini Castelleria, to-
1243, junij 19, Sacile, obj. v: StUB II, št. 422, 534; regest v: Kos, Gradivo V, št. 813, 389.
1288, februar 14, Čedad, J. Zahn, Austro-Friulana, št. 8, 21, 22.
1269, november 11, Monte Cremonis; obj. v: MDC V, št. 2, 1–3. 1270, januar 5, Oglej; obj. v:
MDC V, št. 11, 7, 8. 1270, junij 19, regest v: MDC V, št. 25, 15. 1288, februar 14, Čedad, obj.
v: MDC VI, št. 81, 55.
1234, november 27, Čedad; obj. v: MDC IV, št. 2094, 222, 223; StUB II, št. 317, 419, 420
(»Chunrado de Kastelir«). C. 1235, Groß Kirchheim; obj v: StUB II, št. 331, 436, 437; J. Wi-
chner, Admont II, št. 138, 300 – k c. 1232 (»dominus Hertwicus et dominus Chunradus de
Chesteliz«). 1250, december 18, Čedad, obj. v: MDC IV, št. 2445, 389 (»Conradus senior de
Castiliro«).
lanije ali morda s Krasa ali pa gre vendarle za plemiča iz severnih dežel (ki
ima »italijansko« zveneči predikat le zaradi dejstva, da je listino spisal fur-
lanski pisar, ki je bil bolj vajen italijanskih oz. latinskih kot pa nemških iz-
razov ter je zato »Burg«, »Schloss«, spremenil v »Castello«), ne more-
mo dati.
Pred tem smo nakazali, da je vendarle še ena pot, po kateri bi bilo vredno
iti. V obravnavani listini iz leta 1292 smo videli, da je bilo Friderikovemu
sinu ime Hartvik/Artuic, pregled listin iz 13. stoletja pa pokaže, da plemi-
ča s tem imenom najdemo omenjenega še petkrat. Prvič je »Artuichus de
Castello« prisostvoval potrditvi ustanovne listine Gornjegrajskega samo-
stana leta 1243, ko je patriarh Bertold opatu Henriku in konventu samo-
stana potrdil listino iz leta 1140, o čemer smo v besedilu že razpravljali.33
Glede na letnico pojavljanja tega Artuica domnevamo, da je slednji Frideri-
kov brat in ne sin. Artuica II. iz Castella srečamo še leta 1288, ko je priso-
stvoval ureditvi medsebojnih zahtev med oglejskim patriarhom Raimun-
dom in koroškim vojvodo Meinhardom IV. Goriško-Tirolskim,34 in seve-
da v obravnavani listini iz leta 1292.
Ime Artuic/Hartvik srečamo v tem času še na dveh gradovih na Fur-
lanskem. Prvi je Artuic »de Castiliro« – Castellerio, ki je bil oglejski vi-
cedom in kanonik ter je opravljal naloge generalnega kapitana Furlanije in
odigral dokaj dvolično vlogo v odnosih med oglejskim patriarhom in gro-
fi Goriškimi.35 V navedeni listini iz 19. junija 1270 je namreč naveden kot
pristaš grofa Alberta II. Goriškega, zaradi česar ga je tudi napadel izvolje-
ni oglejski patriarh Filip. Izvolitve slednjega rimska kurija ni priznala, za-
radi česar so se proti njemu obrnili tudi oglejski odvetniki, grofje Goriški,
ki so s tem seveda želeli doseči predvsem lastne koristi. Očitno pa se je pro-
ti patriarhu Filipu postavil tudi Artuic iz Castelleria. Po gradu Castellerio,
ki je ležal severno od Vidma/Udine, se je med letoma 1234 in 1250 imeno-
val Konrad,36 od leta 1235 dalje pa tudi Artuic/Hartvik. Isto ime pa sreča-
mo še na gradu Caporiaco, ki je ležal v neposredni soseščini Castelleria, to-
1243, junij 19, Sacile, obj. v: StUB II, št. 422, 534; regest v: Kos, Gradivo V, št. 813, 389.
1288, februar 14, Čedad, J. Zahn, Austro-Friulana, št. 8, 21, 22.
1269, november 11, Monte Cremonis; obj. v: MDC V, št. 2, 1–3. 1270, januar 5, Oglej; obj. v:
MDC V, št. 11, 7, 8. 1270, junij 19, regest v: MDC V, št. 25, 15. 1288, februar 14, Čedad, obj.
v: MDC VI, št. 81, 55.
1234, november 27, Čedad; obj. v: MDC IV, št. 2094, 222, 223; StUB II, št. 317, 419, 420
(»Chunrado de Kastelir«). C. 1235, Groß Kirchheim; obj v: StUB II, št. 331, 436, 437; J. Wi-
chner, Admont II, št. 138, 300 – k c. 1232 (»dominus Hertwicus et dominus Chunradus de
Chesteliz«). 1250, december 18, Čedad, obj. v: MDC IV, št. 2445, 389 (»Conradus senior de
Castiliro«).
