Page 153 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 153
Zgornja Savinjska dolina v prvi polovici 13. stoletja
to, da smo uspeli prikazati posesti gospoščin Šoštanj in Kacenštajn kot na
del nekoč enotne posesti, ki se je razdelila šele v zadnji četrtini 12. stoletja,
ter glede na neposredno soseščino Mozirja in Kacenštajna, je seveda možna
misel, da bi tudi do področja Mozirja lahko imela zahteve rodbina, ki smo
jo v pomanjkanju boljše oznake poimenovali Dravsko/Šoštanjski. Če se pri
tem še enkrat spomnimo na nakazano sorodstvo med to rodbino in rodbi-
no Kagerjev, je predpostavka še nekoliko verjetnejša. S pomočjo analize po-
sesti gradu Kacenštajn pa lahko to predpostavko še podkrepimo.
Nasledniki Dravsko/Šoštanjske rodbine na gradu Kacenštajn so postali
njihovi sorodniki Ptujski. Kdaj se je zgodil prenos posesti v roke slednjih,
sicer ne moremo z gotovostjo ugotoviti, predpostavljamo pa, da je to bilo
kmalu po letu 1173, ko je na gradu še živel pripadnik Dravsko/Šoštanjske
rodbine. Leta 1243 prvič izvemo, da je na Kacenštajnu prisoten nov gospo-
dar. Tega leta so Kacenštajnski želeli podeliti samostanu v Gornjem Gra-
du dve hubi na Križni gori (»duas eubas in monte qui uuolgo nuncupator
Chrivzperch«) za oskrbo grobnice, ki so jo Kacenštajnski imeli v samosta-
nu. Ker so bili Kacenštajnski ptujski ministeriali, so slednji kot seniorji to
podelitev morali potrditi. Novembra leta 1243 je tako Hartnid Ptujski iz-
dal listino, s katero je v blagor svojih sorodnikov in iz ljubezni do Dipolda
I. Kacenštajnskega in njegovega v samostanu pokopanega sina (Gebharda)
podelil obe kmetji s pogojem, da Kacenštajnski obdržijo odvetništvo nad
tema dvema kmetijama.46 Kacenštajnski so imeli na Križni gori v lasti večje
posesti, kar dokazuje listina iz leta 1252.47 V njej je oglejski patriarh Gre-
gor de Montelongo (1251–1269) potrdil zamenjavo hub med Kacenštajn-
skimi in Gornjegrajskim samostanom. Kacenštajnske posesti so ležale na
Križni gori, samostanske pa na Lomu (»quondam manso, quem Herman-
nus de Chazzenstein in Monte Crucis quendam mansum suum sub mon-
te Slom«). V primeru gore »Slom« imamo gotovo opravka z Lomom nad
Topolšico, ki leži v neposredni bližini gradu Kacenštajn in katere pridobi-
tev je za Kacenštajnske plemiče pomenila zaokrožitev posesti v neposredni
okolici gradu. Pavle Blaznik sicer umešča citirano navedbo na goro Lom
pri Rečici v Savinjski dolini,48 kar pa je manj verjetno. Poleg neposredne
soseščine gradu z goro Lom nad Topolšico govori v prid naši lokaciji tudi
1243, november 10; originalna listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 579; ob-
javljeno v: StUB II, št. 427, 540. Regesta v Kos, Gradivo V, št. 821, 391.
1252, februar 6, Tolmin; objavljeno v: Gradivo VI/1, št 155, 176; StUB III, št. 103, 170. Pre-
pis iz 17. stoletja v: NALj KAL f. 82/29 (pod 1242!).
Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do
leta 1500 I (A–M), Maribor 1986, 451 (geslo Lom, gora pri Rečici v Savinjski dolini).
to, da smo uspeli prikazati posesti gospoščin Šoštanj in Kacenštajn kot na
del nekoč enotne posesti, ki se je razdelila šele v zadnji četrtini 12. stoletja,
ter glede na neposredno soseščino Mozirja in Kacenštajna, je seveda možna
misel, da bi tudi do področja Mozirja lahko imela zahteve rodbina, ki smo
jo v pomanjkanju boljše oznake poimenovali Dravsko/Šoštanjski. Če se pri
tem še enkrat spomnimo na nakazano sorodstvo med to rodbino in rodbi-
no Kagerjev, je predpostavka še nekoliko verjetnejša. S pomočjo analize po-
sesti gradu Kacenštajn pa lahko to predpostavko še podkrepimo.
Nasledniki Dravsko/Šoštanjske rodbine na gradu Kacenštajn so postali
njihovi sorodniki Ptujski. Kdaj se je zgodil prenos posesti v roke slednjih,
sicer ne moremo z gotovostjo ugotoviti, predpostavljamo pa, da je to bilo
kmalu po letu 1173, ko je na gradu še živel pripadnik Dravsko/Šoštanjske
rodbine. Leta 1243 prvič izvemo, da je na Kacenštajnu prisoten nov gospo-
dar. Tega leta so Kacenštajnski želeli podeliti samostanu v Gornjem Gra-
du dve hubi na Križni gori (»duas eubas in monte qui uuolgo nuncupator
Chrivzperch«) za oskrbo grobnice, ki so jo Kacenštajnski imeli v samosta-
nu. Ker so bili Kacenštajnski ptujski ministeriali, so slednji kot seniorji to
podelitev morali potrditi. Novembra leta 1243 je tako Hartnid Ptujski iz-
dal listino, s katero je v blagor svojih sorodnikov in iz ljubezni do Dipolda
I. Kacenštajnskega in njegovega v samostanu pokopanega sina (Gebharda)
podelil obe kmetji s pogojem, da Kacenštajnski obdržijo odvetništvo nad
tema dvema kmetijama.46 Kacenštajnski so imeli na Križni gori v lasti večje
posesti, kar dokazuje listina iz leta 1252.47 V njej je oglejski patriarh Gre-
gor de Montelongo (1251–1269) potrdil zamenjavo hub med Kacenštajn-
skimi in Gornjegrajskim samostanom. Kacenštajnske posesti so ležale na
Križni gori, samostanske pa na Lomu (»quondam manso, quem Herman-
nus de Chazzenstein in Monte Crucis quendam mansum suum sub mon-
te Slom«). V primeru gore »Slom« imamo gotovo opravka z Lomom nad
Topolšico, ki leži v neposredni bližini gradu Kacenštajn in katere pridobi-
tev je za Kacenštajnske plemiče pomenila zaokrožitev posesti v neposredni
okolici gradu. Pavle Blaznik sicer umešča citirano navedbo na goro Lom
pri Rečici v Savinjski dolini,48 kar pa je manj verjetno. Poleg neposredne
soseščine gradu z goro Lom nad Topolšico govori v prid naši lokaciji tudi
1243, november 10; originalna listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 579; ob-
javljeno v: StUB II, št. 427, 540. Regesta v Kos, Gradivo V, št. 821, 391.
1252, februar 6, Tolmin; objavljeno v: Gradivo VI/1, št 155, 176; StUB III, št. 103, 170. Pre-
pis iz 17. stoletja v: NALj KAL f. 82/29 (pod 1242!).
Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do
leta 1500 I (A–M), Maribor 1986, 451 (geslo Lom, gora pri Rečici v Savinjski dolini).
