Page 146 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 146
V primežu medplemiških prerivanj
tje. Postavili smo tezo, da je verjetno in upravičeno potrebno iskati kore-
nine »province Mozirje« še v času gospostva Dipolda Kagerja, prav tako
pa, da je potrebno iskati korenine deželskega sodišča s sedežem v Braslov-
čah (oz. Žovneku) še v dvanajstem stoletju. V osebah Pelegrina in Leopol-
da je tako najverjetneje potrebno videti upravitelja teh dveh sodišč. Oba sta
bila pripadnika svobodnih družin, Leopold najverjetneje Žovneški, med-
tem ko za Pelegrina domnevamo korenine v stranski veji družine Kager-
jev, to je družini Dravsko/Šoštanjskih. Posledično pa naše ugotovitve seve-
da pomenijo, da najstarejša omemba kraja Mozirje ni iz leta 1146, kot se to
običajno navaja, temveč da je iz tega leta »le« prva omemba mozirske pro-
vince, bolje pokrajine. Če vemo, da je do podelitve Dipolda Kagerja prišlo
le šest let pred tem, smemo upravičeno domnevati, da izhaja izraz »provin-
cia Mosiri« za Zgornjo Savinjsko dolino še iz časa, ko je bilo to področje
pod oblastjo Kagerjev, ter da so ga patriarhi in Gornjegrajski samostan le
»prevzeli v uporabo«.
V listinah, navedenih v zvezi z Wulfingom Letuškim, pa je mogoče naj-
ti tudi nekega Ulrika Mozirskega (»Wlrico de Provssperch«, »Wlrico de
Prossperch«),18 ki je prvi, ki se gotovo že imenuje po mozirskem gradu, in
je torej prvi pozitivno poimensko izpričani Mozirjan. Grad Mozirje/Pras-
berg je nastal le nekaj let pred to omembo, in sicer ga je zgradil Friderik s
Castella, ki mu je dal patriarh v fevd posest na področju današnjega Mo-
zirja. Ta je zgradil na tej posesti grad brez patriarhovega dovoljenja, zara-
di česar je prišlo med njima do spora, ki se je rešil v korist patriarha oko-
li leta 1247, ko je Friderik odstopil grad patriarhu Bertoldu.19 Patriarhu je
nato obljubil zvestobo še Wulfing Letuški (upravitelj njegovih posesti, si-
cer pa gradiščan na Vrbovcu) in drugi prisotni, dve leti kasneje pa je dal
grad podreti.20
Poglejmo, kaj se je okoli leta 1247 dogajalo v Mozirju. V pomoč nam
je lahko že citirana listina iz leta 1292. 2. julija tega leta je namreč prišlo
do obravnave pred sodiščem v Vidmu/Udine v zvezi s prenosom pravic do
gradu Mozirje med Hartvikom (»nobilis vir Artuico de Castello«), sinom
Friderika s Castella, in oglejskim patriarhom. Na tej obravnavi je več pri-
1231, september 19; objavljeno v: MDC IV, št. 2019, 192; prepis iz 17. stol. v NALj, KAL f.
82/27, regest v: Kos, Gradivo V, št. 545, 268. 1241, december 18, Mozirje; originalna perg. li-
stina v NALj, št. 563; prepis iz 17. stol. v NALj, KAL f. 82/28; regest v: Kos, Gradivo V, št.
776, 375.
1292, julij 2, Udine; prep. v: StLA Graz, št. 1417a. Glej tudi v: I. Orožen, Das Bisthum und
die Diözese Lavant II/2, 195. H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 201, 202.
Prim. H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 201; D. Kos, Med gradom in mes-
tom, 86.
tje. Postavili smo tezo, da je verjetno in upravičeno potrebno iskati kore-
nine »province Mozirje« še v času gospostva Dipolda Kagerja, prav tako
pa, da je potrebno iskati korenine deželskega sodišča s sedežem v Braslov-
čah (oz. Žovneku) še v dvanajstem stoletju. V osebah Pelegrina in Leopol-
da je tako najverjetneje potrebno videti upravitelja teh dveh sodišč. Oba sta
bila pripadnika svobodnih družin, Leopold najverjetneje Žovneški, med-
tem ko za Pelegrina domnevamo korenine v stranski veji družine Kager-
jev, to je družini Dravsko/Šoštanjskih. Posledično pa naše ugotovitve seve-
da pomenijo, da najstarejša omemba kraja Mozirje ni iz leta 1146, kot se to
običajno navaja, temveč da je iz tega leta »le« prva omemba mozirske pro-
vince, bolje pokrajine. Če vemo, da je do podelitve Dipolda Kagerja prišlo
le šest let pred tem, smemo upravičeno domnevati, da izhaja izraz »provin-
cia Mosiri« za Zgornjo Savinjsko dolino še iz časa, ko je bilo to področje
pod oblastjo Kagerjev, ter da so ga patriarhi in Gornjegrajski samostan le
»prevzeli v uporabo«.
V listinah, navedenih v zvezi z Wulfingom Letuškim, pa je mogoče naj-
ti tudi nekega Ulrika Mozirskega (»Wlrico de Provssperch«, »Wlrico de
Prossperch«),18 ki je prvi, ki se gotovo že imenuje po mozirskem gradu, in
je torej prvi pozitivno poimensko izpričani Mozirjan. Grad Mozirje/Pras-
berg je nastal le nekaj let pred to omembo, in sicer ga je zgradil Friderik s
Castella, ki mu je dal patriarh v fevd posest na področju današnjega Mo-
zirja. Ta je zgradil na tej posesti grad brez patriarhovega dovoljenja, zara-
di česar je prišlo med njima do spora, ki se je rešil v korist patriarha oko-
li leta 1247, ko je Friderik odstopil grad patriarhu Bertoldu.19 Patriarhu je
nato obljubil zvestobo še Wulfing Letuški (upravitelj njegovih posesti, si-
cer pa gradiščan na Vrbovcu) in drugi prisotni, dve leti kasneje pa je dal
grad podreti.20
Poglejmo, kaj se je okoli leta 1247 dogajalo v Mozirju. V pomoč nam
je lahko že citirana listina iz leta 1292. 2. julija tega leta je namreč prišlo
do obravnave pred sodiščem v Vidmu/Udine v zvezi s prenosom pravic do
gradu Mozirje med Hartvikom (»nobilis vir Artuico de Castello«), sinom
Friderika s Castella, in oglejskim patriarhom. Na tej obravnavi je več pri-
1231, september 19; objavljeno v: MDC IV, št. 2019, 192; prepis iz 17. stol. v NALj, KAL f.
82/27, regest v: Kos, Gradivo V, št. 545, 268. 1241, december 18, Mozirje; originalna perg. li-
stina v NALj, št. 563; prepis iz 17. stol. v NALj, KAL f. 82/28; regest v: Kos, Gradivo V, št.
776, 375.
1292, julij 2, Udine; prep. v: StLA Graz, št. 1417a. Glej tudi v: I. Orožen, Das Bisthum und
die Diözese Lavant II/2, 195. H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 201, 202.
Prim. H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 201; D. Kos, Med gradom in mes-
tom, 86.
