Page 149 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 149
Zgornja Savinjska dolina v prvi polovici 13. stoletja
vo goriški grad,26 medtem ko je bil Friderik iz Castella »nobilis vir« in je
njegov sin (kot bomo videli kasneje) opravljal naloge oglejskega generalne-
ga kapitana na Furlanskem. Na Furlanskem je (po meni dostopnih podat-
kih) mogoče ime Friderik najti še v rodbini, ki se imenuje po letu 1300 po
Pramperu,27 sicer pa je Friderik iz Prampera izhajal iz Humina.
Pridevek k imenu »de Castello« bi lahko povezali še z enim gradom, s
katerega bi lahko izhajal skrivnostni upravljalec Mozirja. To je Novi grad
na Krasu nad Podgradom pri Ilirski Bistrici.28 Ta domneva še posebej pri-
dobi veljavo ob dejstvu, da najdemo v letih 1320–1324 med brati, imeno-
vanimi po Novem gradu, naštetega tudi Friderika.29 Toda ta grad naj bi bil
zgrajen šele okoli leta 1270 namesto Karsperga pri Golcu v Čičariji.30 Seve-
da pa ni nemogoče, da je ta grad vendarle stal že prej, vendar bi potem mo-
rali z njim ponovno povezati člane devinske rodbine, saj se Kono Devin-
ski leta 1223 imenuje »Cononis de Castronovo«, skupaj z njim pa nastopa
tudi »Hugo frater eius«.31 Vendar prav tako kot za Castelnuovo velja tudi
za Novi grad na Krasu, da je bil goriški in ne oglejski grad.
Možna je še ena rešitev, na katero morda namiguje listina iz leta 1335.
Tega leta je oglejski patriarh Bertrand na željo gornjegrajskega opata Ul-
rika in konventa tamkajšnjega samostana podelil samostansko posest na
Furlanskem v vaseh Kosica, Artezza in Budrio v upravljanje »Conrado de
Neunburch Civitati Austrie Comoranti«,32 torej Konradu z Novega gra-
du, ki je v tem času bival v Čedadu. Ni nemogoče, da je izhajal navedeni
Konrad z istega gradu, kot je skoraj sto let pred njim Friderik. Verjetno je
prav ta podatek poleg dejstva, da je patriarh Bertold okoli leta 1247 pode-
lil v zameno nekatera posestva v Furlaniji, usmeril tudi Hansa Pirchegger-
ja, da je povezoval omembo Friderika »de Castello« s furlanskim plem-
stvom. Dokončnega odgovora, ali je Friderik »de Castello« plemič iz Fur-
P. Štih, Goriški grofje, 19.
Prampero je kraj pri Rtinju severno od Vidma/Udin.
Prim. Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi. Leksikon slovenske grajske zapuščine, Ljubljana 1997,
224, 225; Milko Kos, Urbarji slovenskega Primorja II, Ljubljana 1954, 40s.
Na ta podatek me je opozoril dr. Jože Mlinarič, ki mi je še pred izidom odstopil tudi tipkopis
svojega dela, posvečenega samostanu v Bistri, za kar se mu iskreno zahvaljujem; objavljeno v:
Jože Mlinarič, Kartuzija Bistra, 72.
P. Štih, Goriški grofje ter njihovi ministeriali, 53 (op. 41), kjer citira listino iz leta 1281, marec
24: »Castrum novum apud Cerolach constructum sit loco Carsberch«. »Cerolach« je vas
Cerovlje, staro ime današnje vasi Podgrad (M. Kos, Urbarji slovenskega Primorja, 40; prim.
tudi Simon Rutar, Grofje Neuhaus – Št. Maver, v: Zgodovinske črtice iz poknežene grofije go-
riško-gradiške, 1896, uporabljena je bila faksimilirana izdaja, Nova Gorica 2000, 9–11).
Kos, Gradivo V, št. 374, 193, 194.
1335, maj 16, Videm; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 2084.
vo goriški grad,26 medtem ko je bil Friderik iz Castella »nobilis vir« in je
njegov sin (kot bomo videli kasneje) opravljal naloge oglejskega generalne-
ga kapitana na Furlanskem. Na Furlanskem je (po meni dostopnih podat-
kih) mogoče ime Friderik najti še v rodbini, ki se imenuje po letu 1300 po
Pramperu,27 sicer pa je Friderik iz Prampera izhajal iz Humina.
Pridevek k imenu »de Castello« bi lahko povezali še z enim gradom, s
katerega bi lahko izhajal skrivnostni upravljalec Mozirja. To je Novi grad
na Krasu nad Podgradom pri Ilirski Bistrici.28 Ta domneva še posebej pri-
dobi veljavo ob dejstvu, da najdemo v letih 1320–1324 med brati, imeno-
vanimi po Novem gradu, naštetega tudi Friderika.29 Toda ta grad naj bi bil
zgrajen šele okoli leta 1270 namesto Karsperga pri Golcu v Čičariji.30 Seve-
da pa ni nemogoče, da je ta grad vendarle stal že prej, vendar bi potem mo-
rali z njim ponovno povezati člane devinske rodbine, saj se Kono Devin-
ski leta 1223 imenuje »Cononis de Castronovo«, skupaj z njim pa nastopa
tudi »Hugo frater eius«.31 Vendar prav tako kot za Castelnuovo velja tudi
za Novi grad na Krasu, da je bil goriški in ne oglejski grad.
Možna je še ena rešitev, na katero morda namiguje listina iz leta 1335.
Tega leta je oglejski patriarh Bertrand na željo gornjegrajskega opata Ul-
rika in konventa tamkajšnjega samostana podelil samostansko posest na
Furlanskem v vaseh Kosica, Artezza in Budrio v upravljanje »Conrado de
Neunburch Civitati Austrie Comoranti«,32 torej Konradu z Novega gra-
du, ki je v tem času bival v Čedadu. Ni nemogoče, da je izhajal navedeni
Konrad z istega gradu, kot je skoraj sto let pred njim Friderik. Verjetno je
prav ta podatek poleg dejstva, da je patriarh Bertold okoli leta 1247 pode-
lil v zameno nekatera posestva v Furlaniji, usmeril tudi Hansa Pirchegger-
ja, da je povezoval omembo Friderika »de Castello« s furlanskim plem-
stvom. Dokončnega odgovora, ali je Friderik »de Castello« plemič iz Fur-
P. Štih, Goriški grofje, 19.
Prampero je kraj pri Rtinju severno od Vidma/Udin.
Prim. Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi. Leksikon slovenske grajske zapuščine, Ljubljana 1997,
224, 225; Milko Kos, Urbarji slovenskega Primorja II, Ljubljana 1954, 40s.
Na ta podatek me je opozoril dr. Jože Mlinarič, ki mi je še pred izidom odstopil tudi tipkopis
svojega dela, posvečenega samostanu v Bistri, za kar se mu iskreno zahvaljujem; objavljeno v:
Jože Mlinarič, Kartuzija Bistra, 72.
P. Štih, Goriški grofje ter njihovi ministeriali, 53 (op. 41), kjer citira listino iz leta 1281, marec
24: »Castrum novum apud Cerolach constructum sit loco Carsberch«. »Cerolach« je vas
Cerovlje, staro ime današnje vasi Podgrad (M. Kos, Urbarji slovenskega Primorja, 40; prim.
tudi Simon Rutar, Grofje Neuhaus – Št. Maver, v: Zgodovinske črtice iz poknežene grofije go-
riško-gradiške, 1896, uporabljena je bila faksimilirana izdaja, Nova Gorica 2000, 9–11).
Kos, Gradivo V, št. 374, 193, 194.
1335, maj 16, Videm; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 2084.
