Page 154 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 154
V primežu medplemiških prerivanj
kasnejše listinsko gradivo in najstarejši kacenštajnski urbar.49 Leta 1440 je
prišlo do delitve posesti med Krištofom Kacenštajnskim in njegovo sestro
Elizabeto. Delilna listina med bratom in sestro zelo natančno in podro-
bo opisuje posest, ki jo je še enotno upravljal njun oče Hans.50 V njej je na-
štetih devet kmetij na Lomu nad Topolšico ter gornina, ki so jo tam imeli
Kacenštajnski in iz katere so dobivali 28 in pol veder mošta. O družinskih
posestih na Lomu govori tudi zastavno pismo, ki ga je »vesten Volkarten
und Engelharten den Awerspergern« izstavila Magdalena, vdova po Han-
su Kacenštajnskem, in ki govori o dolgu, ki ga je imela njena hči Elizabe-
ta, poročena Turjaška, do turjaških bratov.51 Tudi v tej zastavi se omenja-
jo posestva na Lomu nad Topolšico, medtem ko na Lomu pri Rečici Ka-
cenštajnski (kot dokazuje tudi omenjeni urbar iz konca 15. stoletja) niso
imeli svojih posesti. Na kacenštajnske posesti na hribu Lom pa se verjetno
nanaša tudi omemba dvora »Salmonshof«, kar je verjetno potrebno bra-
ti kot dvor na (S)Lomu in ki ga je leta 1386 prejel Georg Auer v zakup od
vojvode Albrehta skupaj s posestvijo pri Ložnici, dvorom v Kotah (del Ar-
nač južno od Velenja) in stolpom pri Kacenštajnu.52 Še večjo težavo kot lo-
ciranje Loma predstavlja lociranje Kriške gore (»Monte Crucis«). Ignaz
Orožen zagovarja lociranje »Monte Crucis« v Kriško vas med Gornjim
Gradom in Radmirjem53, Josef Zahn jo je lociral na Kriško goro pri Na-
zarjih (na Dobrovljah)54, medtem ko Milko Kos in za njim tudi Pavle Bla-
znik umeščata »Križno goro« na področje Gore Oljke.55 Čeprav ni mogo-
če z gotovostjo trditi, se zdi najverjetnejša lokacija v Zgornji Savinjski doli-
ni in ne na Gori Oljki.56 Z zamenjavo so želeli eni in drugi pridobiti pose-
stva, ki ležijo bliže samostanu oz. gradu, zato so Kacenštajnski pristali na
zamenjavo, s katero so dobili posestva v neposredni bližini gradu, enako pa
gotovo velja tudi za Gornjegrajski samostan. Podatek, da so h gradu Ka-
cenštajn sodila posestva v Zgornji Savinjski dolini, je izredno poveden in
Urbar gospostva Kacenštajn iz okoli 1498. StLA Graz, Stockurbare, fascikel 67, št. 156 (v okvi-
ru šoštanjskega urbarja iz istega časa je kot poseben dodatek pripet tudi kacenštajnski urbar).
1440, april 24; objavljeno v: F. Kommatar, Das Schlossarchiv in Auersperg, MMK 20/1907,
št. 402, 227.
1446, marec 21; objavljeno v: MMVK 20/1907, št. 422.
1386, december 21, Merano; po: A. Muchar, Geschichte der Steiermark VII, 34.
I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 29.
1248, februar 19, Čedad; v: StUB III, št. 23, 77, in 1252, februar 6, Tolmin; v: StUB III, št.
103, 170.
M. Kos, Gradivo V, 496. P. Blaznik, Topografija I, 145 (geslo Dobrič, vas v območju Gore Olj-
ke v Savinjski dolini), in II, 28 (geslo Oljka, gora, hrib v Savinjski dolini).
Primerjaj tudi: Tone Ravnikar, Prispevek k srednjeveški topografiji Šaleške doline, Koropčev
zbornik, ČZN NV 35 (1999), 1–2, 59.
kasnejše listinsko gradivo in najstarejši kacenštajnski urbar.49 Leta 1440 je
prišlo do delitve posesti med Krištofom Kacenštajnskim in njegovo sestro
Elizabeto. Delilna listina med bratom in sestro zelo natančno in podro-
bo opisuje posest, ki jo je še enotno upravljal njun oče Hans.50 V njej je na-
štetih devet kmetij na Lomu nad Topolšico ter gornina, ki so jo tam imeli
Kacenštajnski in iz katere so dobivali 28 in pol veder mošta. O družinskih
posestih na Lomu govori tudi zastavno pismo, ki ga je »vesten Volkarten
und Engelharten den Awerspergern« izstavila Magdalena, vdova po Han-
su Kacenštajnskem, in ki govori o dolgu, ki ga je imela njena hči Elizabe-
ta, poročena Turjaška, do turjaških bratov.51 Tudi v tej zastavi se omenja-
jo posestva na Lomu nad Topolšico, medtem ko na Lomu pri Rečici Ka-
cenštajnski (kot dokazuje tudi omenjeni urbar iz konca 15. stoletja) niso
imeli svojih posesti. Na kacenštajnske posesti na hribu Lom pa se verjetno
nanaša tudi omemba dvora »Salmonshof«, kar je verjetno potrebno bra-
ti kot dvor na (S)Lomu in ki ga je leta 1386 prejel Georg Auer v zakup od
vojvode Albrehta skupaj s posestvijo pri Ložnici, dvorom v Kotah (del Ar-
nač južno od Velenja) in stolpom pri Kacenštajnu.52 Še večjo težavo kot lo-
ciranje Loma predstavlja lociranje Kriške gore (»Monte Crucis«). Ignaz
Orožen zagovarja lociranje »Monte Crucis« v Kriško vas med Gornjim
Gradom in Radmirjem53, Josef Zahn jo je lociral na Kriško goro pri Na-
zarjih (na Dobrovljah)54, medtem ko Milko Kos in za njim tudi Pavle Bla-
znik umeščata »Križno goro« na področje Gore Oljke.55 Čeprav ni mogo-
če z gotovostjo trditi, se zdi najverjetnejša lokacija v Zgornji Savinjski doli-
ni in ne na Gori Oljki.56 Z zamenjavo so želeli eni in drugi pridobiti pose-
stva, ki ležijo bliže samostanu oz. gradu, zato so Kacenštajnski pristali na
zamenjavo, s katero so dobili posestva v neposredni bližini gradu, enako pa
gotovo velja tudi za Gornjegrajski samostan. Podatek, da so h gradu Ka-
cenštajn sodila posestva v Zgornji Savinjski dolini, je izredno poveden in
Urbar gospostva Kacenštajn iz okoli 1498. StLA Graz, Stockurbare, fascikel 67, št. 156 (v okvi-
ru šoštanjskega urbarja iz istega časa je kot poseben dodatek pripet tudi kacenštajnski urbar).
1440, april 24; objavljeno v: F. Kommatar, Das Schlossarchiv in Auersperg, MMK 20/1907,
št. 402, 227.
1446, marec 21; objavljeno v: MMVK 20/1907, št. 422.
1386, december 21, Merano; po: A. Muchar, Geschichte der Steiermark VII, 34.
I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 29.
1248, februar 19, Čedad; v: StUB III, št. 23, 77, in 1252, februar 6, Tolmin; v: StUB III, št.
103, 170.
M. Kos, Gradivo V, 496. P. Blaznik, Topografija I, 145 (geslo Dobrič, vas v območju Gore Olj-
ke v Savinjski dolini), in II, 28 (geslo Oljka, gora, hrib v Savinjski dolini).
Primerjaj tudi: Tone Ravnikar, Prispevek k srednjeveški topografiji Šaleške doline, Koropčev
zbornik, ČZN NV 35 (1999), 1–2, 59.
