Page 148 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 148
V primežu medplemiških prerivanj
Friderik s Castella je res dobil okoli leta 1247 v zameno za svoja zgornje-
savinjska posestva enakovredno posest v Furlaniji, ne poznamo pa prav no-
benih podatkov, ki bi pričali, da je bil Friderik tudi sicer iz Furlanije. Na-
sprotno, šele od tega časa dalje lahko z gotovostjo zapišemo, da so on in nje-
govi nasledniki imeli v lasti posesti na Furlanskem. Zato je potrebno ana-
lizirati možne lokacije oz. gospostva, iz katerih bi Friderik in njegova dru-
žina lahko izhajali. Ime njegovega sina: Artuic/Harvik, omogoča določe-
ne sklepe, najprej pa bomo pregledali možne kraje, na katere so nekateri av-
torji poskušali umestiti Friderika.
Na Furlanskem poznamo v 13. stoletju grad Castelnuovo, na katerem
so prebivali goriški ministeriali iz rodu Devinskih. Leta 1260 je namreč
Štefan (brat Volšalka iz Devina) označen kot »Stephanus de Castrono-
vo«, vir pa nadalje pravi, da je »patruus« (stric) Biakvina in Kona iz Mo-
mjana, ki sta bila sinova Volšalka Devinskega. Ta Štefan je identičen s Šte-
fanom (Devinskim) iz leta 1234, »Castronovo« pa je Castelnuovo zaho-
dno od Tagliamenta in severno od Spilimberga v Furlaniji. Štefan Devin-
ski je imel pet sinov: Huga (devinska veja), Volšalka (začetnik gospodov
Momjanskih), Henrika (iz Prema) in Štefana (iz Castelnuova).24 Štefan iz
Castelnuova se je leta 1240 poročil z Ingelrado, hčerjo Hermana iz sose-
dnjega oglejskega Pinzana, grof Meinhard III. Goriški in oglejski patriarh
Bertold pa sta se dogovorila o delitvi otrok iz tega zakona, tako da bi pr-
vorojenec pripadel goriškemu grofu. Castelnuovo je bil torej oglejski fevd
v goriških rokah, ki so ga upravljali goriški ministeriali. 1275. leta je oglej-
ski patriarh podelil Castelnuovo v fevd Ingelradinemu nečaku Frideriku
iz Pinzana, ki ga je kupil od Štefana iz Devina – Castelnuova.25 S tem da-
tumom se šele ime Friderik lahko poveže z gradom Castelnuovo v Furla-
niji. Pa tudi to ni trajalo dolgo, saj se je tej podelitvi uprl Ulrik iz Momja-
na, sin Biakvina Momjanskega in Gertrude Rihemberške, ki je trdil, da
grad pripada njemu, saj je bil Štefanov nečak v drugem kolenu. Med njim
in Friderikom je prišlo celo do fajde, ki jo je razrešil furlanski parlament.
Aprila 1288 sta oglejski patriarh Raimund in grof Albert II. Goriški raz-
sodila, da pripada Castelnuovo Ulriku, Friderik pa je dobil primerno od-
škodnino. To pomeni, da je ime Friderik mogoče povezovati s predikatom
Castel(nuovo) le v kratkem časovnem obdobju med letoma 1275 in 1288,
ne pa leta 1247, ko je na furlanskem Castelnuovu rezidiral Štefan (Devin-
ski). Glavni argument, da ni mogoče enačiti furlanskega Castelnuova in
Castella, po katerem se je imenoval Friderik, pa je ta, da je bil Castelnuo-
Povzeto po: Peter Štih, Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem,
Ljubljana 1994, 77 (op. 11).
Prim. Peter Štih, K zgodovini nižjega plemstva na Krasu in v Istri, ZČ 45 (1991), 4, 551.
Friderik s Castella je res dobil okoli leta 1247 v zameno za svoja zgornje-
savinjska posestva enakovredno posest v Furlaniji, ne poznamo pa prav no-
benih podatkov, ki bi pričali, da je bil Friderik tudi sicer iz Furlanije. Na-
sprotno, šele od tega časa dalje lahko z gotovostjo zapišemo, da so on in nje-
govi nasledniki imeli v lasti posesti na Furlanskem. Zato je potrebno ana-
lizirati možne lokacije oz. gospostva, iz katerih bi Friderik in njegova dru-
žina lahko izhajali. Ime njegovega sina: Artuic/Harvik, omogoča določe-
ne sklepe, najprej pa bomo pregledali možne kraje, na katere so nekateri av-
torji poskušali umestiti Friderika.
Na Furlanskem poznamo v 13. stoletju grad Castelnuovo, na katerem
so prebivali goriški ministeriali iz rodu Devinskih. Leta 1260 je namreč
Štefan (brat Volšalka iz Devina) označen kot »Stephanus de Castrono-
vo«, vir pa nadalje pravi, da je »patruus« (stric) Biakvina in Kona iz Mo-
mjana, ki sta bila sinova Volšalka Devinskega. Ta Štefan je identičen s Šte-
fanom (Devinskim) iz leta 1234, »Castronovo« pa je Castelnuovo zaho-
dno od Tagliamenta in severno od Spilimberga v Furlaniji. Štefan Devin-
ski je imel pet sinov: Huga (devinska veja), Volšalka (začetnik gospodov
Momjanskih), Henrika (iz Prema) in Štefana (iz Castelnuova).24 Štefan iz
Castelnuova se je leta 1240 poročil z Ingelrado, hčerjo Hermana iz sose-
dnjega oglejskega Pinzana, grof Meinhard III. Goriški in oglejski patriarh
Bertold pa sta se dogovorila o delitvi otrok iz tega zakona, tako da bi pr-
vorojenec pripadel goriškemu grofu. Castelnuovo je bil torej oglejski fevd
v goriških rokah, ki so ga upravljali goriški ministeriali. 1275. leta je oglej-
ski patriarh podelil Castelnuovo v fevd Ingelradinemu nečaku Frideriku
iz Pinzana, ki ga je kupil od Štefana iz Devina – Castelnuova.25 S tem da-
tumom se šele ime Friderik lahko poveže z gradom Castelnuovo v Furla-
niji. Pa tudi to ni trajalo dolgo, saj se je tej podelitvi uprl Ulrik iz Momja-
na, sin Biakvina Momjanskega in Gertrude Rihemberške, ki je trdil, da
grad pripada njemu, saj je bil Štefanov nečak v drugem kolenu. Med njim
in Friderikom je prišlo celo do fajde, ki jo je razrešil furlanski parlament.
Aprila 1288 sta oglejski patriarh Raimund in grof Albert II. Goriški raz-
sodila, da pripada Castelnuovo Ulriku, Friderik pa je dobil primerno od-
škodnino. To pomeni, da je ime Friderik mogoče povezovati s predikatom
Castel(nuovo) le v kratkem časovnem obdobju med letoma 1275 in 1288,
ne pa leta 1247, ko je na furlanskem Castelnuovu rezidiral Štefan (Devin-
ski). Glavni argument, da ni mogoče enačiti furlanskega Castelnuova in
Castella, po katerem se je imenoval Friderik, pa je ta, da je bil Castelnuo-
Povzeto po: Peter Štih, Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem,
Ljubljana 1994, 77 (op. 11).
Prim. Peter Štih, K zgodovini nižjega plemstva na Krasu in v Istri, ZČ 45 (1991), 4, 551.
