Page 137 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 137
Posesti družine iz Orta na obravnavanem področju
»guštanjskim« delom Zavodenj. Vovbrški pa posest Zavodenj ne pustijo v
okviru turnske posesti, temveč jo pridružijo šoštanjskemu urbarju. Iz tega
urbarja jo leta 1311 en del prodajo Gornjegrajskemu samostanu.79 Vendar
v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 posesti v Zavodnjah ne najdemo več.
Zato pa najdemo kmetije v Zavodnjah v 15. stoletju naštete v kacenštajn-
skem urbarju,80 celjskih fevdnih knjigah81 in med deželnoknežjimi posest-
mi.82 Pri tem pa moramo opozoriti, da ostaja nejasno, kateri del Zavodenj
je spadal k posestim gradu Žamberk, čeprav je povsem logično, da je tudi ta
grad moral imeti svoje podložne kmetije. Ali so to morda tiste, ki jih najde-
mo naštete v celjski fevdni knjigi? Že samo ta kratek prelet čez usode majh-
nega dela kmetij v Šaleški dolini kaže na sila zapletene odnose, ki so usmer-
jali zgodovinski tok tega v srednjem veku tako burnega področja.
Domnevam, da posesti, ki sta jih 1311 podelila Vovbržana, niso bile iz dediščine po Ortih,
kajti, če je zgornje razmišljanje pravilno, je bila bivša ortska posest v Zavodnjah priključena v
tem času še guštanjski gospoščini. Posest, ki so jo Vobrški dobili od Turnov, pa so priključili
šoštanjski gospoščini.
StLA Graz, Stockurbare f. 67/156.
Celjski fevdni knjigi hrani ARS v zbirki rokopisov (za 1436–1441 pod signaturo ARS I/r 57,
za 1456 pa pod signaturo ARS I/3r).
Po objavi: Albert Starzer, Die landesfürstlichen Lehen in Steiermark von 1321–1546. Beiträge
zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen 32/1902: 1444–1449: št. 175, 259; 1462–
1463: št. 48, 198, in 1468: št. 318, 337.
»guštanjskim« delom Zavodenj. Vovbrški pa posest Zavodenj ne pustijo v
okviru turnske posesti, temveč jo pridružijo šoštanjskemu urbarju. Iz tega
urbarja jo leta 1311 en del prodajo Gornjegrajskemu samostanu.79 Vendar
v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 posesti v Zavodnjah ne najdemo več.
Zato pa najdemo kmetije v Zavodnjah v 15. stoletju naštete v kacenštajn-
skem urbarju,80 celjskih fevdnih knjigah81 in med deželnoknežjimi posest-
mi.82 Pri tem pa moramo opozoriti, da ostaja nejasno, kateri del Zavodenj
je spadal k posestim gradu Žamberk, čeprav je povsem logično, da je tudi ta
grad moral imeti svoje podložne kmetije. Ali so to morda tiste, ki jih najde-
mo naštete v celjski fevdni knjigi? Že samo ta kratek prelet čez usode majh-
nega dela kmetij v Šaleški dolini kaže na sila zapletene odnose, ki so usmer-
jali zgodovinski tok tega v srednjem veku tako burnega področja.
Domnevam, da posesti, ki sta jih 1311 podelila Vovbržana, niso bile iz dediščine po Ortih,
kajti, če je zgornje razmišljanje pravilno, je bila bivša ortska posest v Zavodnjah priključena v
tem času še guštanjski gospoščini. Posest, ki so jo Vobrški dobili od Turnov, pa so priključili
šoštanjski gospoščini.
StLA Graz, Stockurbare f. 67/156.
Celjski fevdni knjigi hrani ARS v zbirki rokopisov (za 1436–1441 pod signaturo ARS I/r 57,
za 1456 pa pod signaturo ARS I/3r).
Po objavi: Albert Starzer, Die landesfürstlichen Lehen in Steiermark von 1321–1546. Beiträge
zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen 32/1902: 1444–1449: št. 175, 259; 1462–
1463: št. 48, 198, in 1468: št. 318, 337.
