Page 134 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 134
V primežu medplemiških prerivanj
jo grobnico v Gornjegrajskem samostanu.68 Najverjetneje lahko v omenje-
nem Frideriku vidimo zadnjega predstavnika koroške veje Kacenštajnskih,
o kateri smo že govorili. Friderik Kacenštajnski je gotovo umrl brez potom-
cev pred letom 1255, ko sta brata Herman I. in Diepold II. podelila samo-
stanu v Št. Pavlu eno hubo v Mosernu pri Šentandražu/Št. Andrä v Lavan-
tinski dolini.69 Na tem mestu pa moramo spomniti še na Friderika Polzel-
skega, za katerega domnevamo, da je bil kacenštajnski zet.
Odgovor na zastavljeno vprašanje o upravičenosti povezovanja Hadmar-
ja Schönberškega z gradom v Zavodnjah je torej poln pomislekov. Povsem
odprto pa je vprašanje, kdaj in kako je grad prešel v roke Vovbrških. Mor-
da bomo lahko po tej poti prišli do verjetnejše rešitve zgoraj zastavljene-
ga vprašanja.
Grad Žamberk je bil namreč leta 1331 ena od točk spora za vovbrško
dediščino med Aufensteini in Žovneškimi.70 Zanimivo je, da se je za grad
Žamberk potegoval proti Frideriku Žovneškemu Wulfing Edling Guštanj-
ski, ki pa je bil vovbrški in kasnejši žovneški ministerial.71 Očitno je Wul-
fing poskušal izkoristiti »interregnum«, ki je nastopil po smrti zadnje-
ga Vovbrškega v zvezi z borbo za njihovo dediščino. Že v razsodbi o zgo-
raj omenjenem sporu med Konradom Aufensteinskim na eni strani in Ul-
rikom iz Walseeja ter Friderikom Žovneškim na drugi strani je bilo odloče-
no, da naj o zahtevah, ki zadevajo posest in grad Žamberk (ki jih imata drug
proti drugemu Wulfing Edling Guštanjski in Friderik Žovneški), razsodi
vojvoda Oto. Ta je 27. septembra istega leta izdal listino, v kateri postavlja
Otona IV. Liehtensteinskega in Hardegna Ptujskega za zastopnika, ki naj
odločita o imenovanem sporu, hkrati pa zahteva od Žovneškega in Konra-
da z Aufensteina (!), da sprejmeta njegovo kasnejšo odločitev o gradu. Vidi-
mo, da čeprav formalno Konrad ni bil v sporu z Žovneškim za grad Žam-
berk, se je vendarle moral strinjati s kasnejšo odločitvijo. Ali to pomeni, da
imamo opraviti s posestvijo, ki je bila isti del vovbrške dediščine kot Gu-
štanj? Če vemo, da so Guštanj po Vovbržanih podedovali grofje Schaum-
burgi, ki so ga nato dvakrat (leta 1325 in 1327) zastavili Konradu Aufen-
steinskemu (ta ga je v naslednjih letih verjetno povsem odkupil), se moramo
1243, november 10; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 579;
objavljeno v: Kos, Gradivo V, št. 821, 391. StUB II, št. 427, 540.
1255, marec 31; objava v: Gradivo VI/1, št. 269, 270; StUB III, št. 174, 256; MDC IV, št.
2596, 470.
1331, september 27, Gradec; objava v: Kos, CKL, št. 136, 148–150, in 1331, september 27,
Gradec; objava v: št. 137, 150–153.
1331, september 27, Gradec; objava v CKL, št. 138, 153, in 1332, januar 25, Braslovče; objava
v: CKL št. 140, 155. Primerjaj še: D. Kos, Med gradom in mestom, 69.
jo grobnico v Gornjegrajskem samostanu.68 Najverjetneje lahko v omenje-
nem Frideriku vidimo zadnjega predstavnika koroške veje Kacenštajnskih,
o kateri smo že govorili. Friderik Kacenštajnski je gotovo umrl brez potom-
cev pred letom 1255, ko sta brata Herman I. in Diepold II. podelila samo-
stanu v Št. Pavlu eno hubo v Mosernu pri Šentandražu/Št. Andrä v Lavan-
tinski dolini.69 Na tem mestu pa moramo spomniti še na Friderika Polzel-
skega, za katerega domnevamo, da je bil kacenštajnski zet.
Odgovor na zastavljeno vprašanje o upravičenosti povezovanja Hadmar-
ja Schönberškega z gradom v Zavodnjah je torej poln pomislekov. Povsem
odprto pa je vprašanje, kdaj in kako je grad prešel v roke Vovbrških. Mor-
da bomo lahko po tej poti prišli do verjetnejše rešitve zgoraj zastavljene-
ga vprašanja.
Grad Žamberk je bil namreč leta 1331 ena od točk spora za vovbrško
dediščino med Aufensteini in Žovneškimi.70 Zanimivo je, da se je za grad
Žamberk potegoval proti Frideriku Žovneškemu Wulfing Edling Guštanj-
ski, ki pa je bil vovbrški in kasnejši žovneški ministerial.71 Očitno je Wul-
fing poskušal izkoristiti »interregnum«, ki je nastopil po smrti zadnje-
ga Vovbrškega v zvezi z borbo za njihovo dediščino. Že v razsodbi o zgo-
raj omenjenem sporu med Konradom Aufensteinskim na eni strani in Ul-
rikom iz Walseeja ter Friderikom Žovneškim na drugi strani je bilo odloče-
no, da naj o zahtevah, ki zadevajo posest in grad Žamberk (ki jih imata drug
proti drugemu Wulfing Edling Guštanjski in Friderik Žovneški), razsodi
vojvoda Oto. Ta je 27. septembra istega leta izdal listino, v kateri postavlja
Otona IV. Liehtensteinskega in Hardegna Ptujskega za zastopnika, ki naj
odločita o imenovanem sporu, hkrati pa zahteva od Žovneškega in Konra-
da z Aufensteina (!), da sprejmeta njegovo kasnejšo odločitev o gradu. Vidi-
mo, da čeprav formalno Konrad ni bil v sporu z Žovneškim za grad Žam-
berk, se je vendarle moral strinjati s kasnejšo odločitvijo. Ali to pomeni, da
imamo opraviti s posestvijo, ki je bila isti del vovbrške dediščine kot Gu-
štanj? Če vemo, da so Guštanj po Vovbržanih podedovali grofje Schaum-
burgi, ki so ga nato dvakrat (leta 1325 in 1327) zastavili Konradu Aufen-
steinskemu (ta ga je v naslednjih letih verjetno povsem odkupil), se moramo
1243, november 10; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 579;
objavljeno v: Kos, Gradivo V, št. 821, 391. StUB II, št. 427, 540.
1255, marec 31; objava v: Gradivo VI/1, št. 269, 270; StUB III, št. 174, 256; MDC IV, št.
2596, 470.
1331, september 27, Gradec; objava v: Kos, CKL, št. 136, 148–150, in 1331, september 27,
Gradec; objava v: št. 137, 150–153.
1331, september 27, Gradec; objava v CKL, št. 138, 153, in 1332, januar 25, Braslovče; objava
v: CKL št. 140, 155. Primerjaj še: D. Kos, Med gradom in mestom, 69.
