Page 136 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 136
V primežu medplemiških prerivanj
vodnjah.74 Tri leta kasneje, 24. aprila 1296, pa je isti prodal grofu Ulriku
Vovbrškemu med ostalim tudi pet hub, ki so ležale v Zavodnjah in ki jih je
Gundaker imel v fevdu od oglejskega patriarha. To pomeni, da so imeli v
13. stoletju turnski v lasti vsaj del vasi Zavodnje.75 Prodaja Vovbrškim leta
1296 je bila del prehoda Turnskih pod vovbrško seniorsko oblast. Konec
13. stoletja so tako Vovbržani zaokrožili svojo posest v Zavodnjah, Ort-
ski dediščini pa priključili tudi posest Turnov. Tako nas tudi ne preseneti,
da najdemo med posestmi iz šoštanjskega urbarja, ki sta jih vovbrška grofa
Friderik in Herman leta 131176 podelila Gornjegrajskemu samostanu, tudi
kmetije v Zavodnjah. Zanimivo je, da jih najdemo zapisane v dveh uradih:
Zavodnje in Koželj. Zanimivo zaradi tega, ker najdemo tako isto razdelitev
tudi v najstarejšem ohranjenem kacenštajnskem urbarju iz konca 15. stole-
tja.77 V njem je namreč posest razdeljena na urade, med njimi pa sta tudi
urada »Sand Peter« in »Gorizen«. Urad sv. Petra iz konca 15. stoletja je
seveda urad Zavodnje iz 13. oz. začetka 14. stoletja, urad »Gorizen« pa je
enak imenu Koželjnik. V uradu »Gorizen« namreč najdemo našteto tudi
kmetijo »Michel Koschell Wischnickh«. Pozornost zbudi dejstvo, da so
bile kmetije v Zavodnjah, naštete leta 1311, v šoštanjskem urbarju, konec
15. stoletja pa v kacenštajnskem urbarju, medtem ko v šoštanjskem urbar-
ju iz tega časa ni ne urada Zavodnje ne kakršne koli kmetije, ki bi sicer leža-
la v tem kraju. Da je sodilo področje Zavodenj pod grad Kacenštajn, govori
tudi delilna listina med Krištofom Kacenštajnskim in njegovo sestro Eli-
zabeto, v kateri je med ostalimi naštetih tudi več kmetij iz Zavodenj (Sliv-
nik, Slemenšek, Sušnik).78
Če poskusimo strniti spremljanje prehajanja zavodenjskih posesti iz rok
v roke, se izčisti naslednja slika: v drugi polovici 13. stoletja vemo, da so bili
lastniki dela posesti v Zavodnjah gospodje Turnski. Ti prodajo leta 1296
svoje posesti grofom Vovbrškim, ki hkrati pridobijo tudi polovico gradu
Turn, kmalu nato pa še drugo polovico in postanejo lastniki celotne pose-
sti. To »turnsko« posest v Zavodnjah nato gospodje Žovneški združijo z
1293; Gornji Grad. Originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1454.
1296, april 24, Pliberg/Bleiburg – grad; prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1502b; regest
objavljen v: MDC VI, št. 348, 238.
1311, avgust 24, Oberburg; regesta v: Annelies Redik, Regesten des Herzogtums Steiermark,
Graz 1976 (dalje kot: RHSt), št. 305, 85, in MDC VIII, št. 60, 21.
Urbar gospostva Kacenštajn iz okoli leta 1498, Landesarchiv Graz, fascikel 67, št. 156. Urbar
gospostva Šoštanj iz okoli leta 1498, ravno tam.
1440, april 24; objava v: Fr. Kommatar, Das Schlossarchiv in Auersperch, Mitteilungen des
Musealvereins für Krain 20/1907, št. 402, 227.
vodnjah.74 Tri leta kasneje, 24. aprila 1296, pa je isti prodal grofu Ulriku
Vovbrškemu med ostalim tudi pet hub, ki so ležale v Zavodnjah in ki jih je
Gundaker imel v fevdu od oglejskega patriarha. To pomeni, da so imeli v
13. stoletju turnski v lasti vsaj del vasi Zavodnje.75 Prodaja Vovbrškim leta
1296 je bila del prehoda Turnskih pod vovbrško seniorsko oblast. Konec
13. stoletja so tako Vovbržani zaokrožili svojo posest v Zavodnjah, Ort-
ski dediščini pa priključili tudi posest Turnov. Tako nas tudi ne preseneti,
da najdemo med posestmi iz šoštanjskega urbarja, ki sta jih vovbrška grofa
Friderik in Herman leta 131176 podelila Gornjegrajskemu samostanu, tudi
kmetije v Zavodnjah. Zanimivo je, da jih najdemo zapisane v dveh uradih:
Zavodnje in Koželj. Zanimivo zaradi tega, ker najdemo tako isto razdelitev
tudi v najstarejšem ohranjenem kacenštajnskem urbarju iz konca 15. stole-
tja.77 V njem je namreč posest razdeljena na urade, med njimi pa sta tudi
urada »Sand Peter« in »Gorizen«. Urad sv. Petra iz konca 15. stoletja je
seveda urad Zavodnje iz 13. oz. začetka 14. stoletja, urad »Gorizen« pa je
enak imenu Koželjnik. V uradu »Gorizen« namreč najdemo našteto tudi
kmetijo »Michel Koschell Wischnickh«. Pozornost zbudi dejstvo, da so
bile kmetije v Zavodnjah, naštete leta 1311, v šoštanjskem urbarju, konec
15. stoletja pa v kacenštajnskem urbarju, medtem ko v šoštanjskem urbar-
ju iz tega časa ni ne urada Zavodnje ne kakršne koli kmetije, ki bi sicer leža-
la v tem kraju. Da je sodilo področje Zavodenj pod grad Kacenštajn, govori
tudi delilna listina med Krištofom Kacenštajnskim in njegovo sestro Eli-
zabeto, v kateri je med ostalimi naštetih tudi več kmetij iz Zavodenj (Sliv-
nik, Slemenšek, Sušnik).78
Če poskusimo strniti spremljanje prehajanja zavodenjskih posesti iz rok
v roke, se izčisti naslednja slika: v drugi polovici 13. stoletja vemo, da so bili
lastniki dela posesti v Zavodnjah gospodje Turnski. Ti prodajo leta 1296
svoje posesti grofom Vovbrškim, ki hkrati pridobijo tudi polovico gradu
Turn, kmalu nato pa še drugo polovico in postanejo lastniki celotne pose-
sti. To »turnsko« posest v Zavodnjah nato gospodje Žovneški združijo z
1293; Gornji Grad. Originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1454.
1296, april 24, Pliberg/Bleiburg – grad; prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1502b; regest
objavljen v: MDC VI, št. 348, 238.
1311, avgust 24, Oberburg; regesta v: Annelies Redik, Regesten des Herzogtums Steiermark,
Graz 1976 (dalje kot: RHSt), št. 305, 85, in MDC VIII, št. 60, 21.
Urbar gospostva Kacenštajn iz okoli leta 1498, Landesarchiv Graz, fascikel 67, št. 156. Urbar
gospostva Šoštanj iz okoli leta 1498, ravno tam.
1440, april 24; objava v: Fr. Kommatar, Das Schlossarchiv in Auersperch, Mitteilungen des
Musealvereins für Krain 20/1907, št. 402, 227.
