Page 141 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 141
Zgornja Savinjska dolina v prvi polovici 13. stoletja
krat opravljal odvetniške naloge grof Viljem Vovbrški, medtem ko je v li-
stini iz leta 1248 Wulfing Letuški opravljal naloge upravitelja patriarhovih
in ne samostanskih posesti »in provincia de Moziri«. Že ob obravnava-
nju nastanka Gornjegrajskega samostana pa smo videli, da se je samostan-
ska posest na področju Zadrečke in verjetno tudi Zgornje Savinjske doli-
ne označevala z izrazom »provincia Oberburgense«.7 Ta pojem je nedvo-
mno (kar dokazuje tudi dikcija citirane listine iz leta 1273) označeval le sa-
mostansko posest. V listini je namreč deželski sodnik v Savinjski (marki?),
Hartnid iz Guštanja, v svojem imenu in v imenu kranjskega in savinjske-
ga glavarja Ulrika iz Hasbacha potrdil, da ima gornjegrajski opat izključ-
no pravico do vseh sodnih in ostalih pravic »per totam provinciam Ober-
nburgensem«. Tako smo lahko ugotovili, da je pojem »provincia Mosiri«
označeval tako samostanske kot patriarhove posesti na področju Zgornje
Savinjske doline, medtem ko pojem »provincia Obernburgense« označu-
je le samostanske posesti. Ni pa povsem jasno, ali so s tem mišljene posesti
le na področju Zadrečke doline, torej neposredno ob Gornjem Gradu, ali
pa so s tem pojmom mišljene vse samostanske posesti, tako v Zadrečki kot
v Zgornji in Spodnji Savinjski in v Šaleški dolini. Glede na dejstvo, da sta
se leta 1273 »Hertnidus dictus de Guettenstain iudex provincialis in Se-
unia« in »vir nobilis dominus Vlricus de Habspach capitaneus Carniole
et Marchie« odpovedala v korist gornjegrajskega opata in konventa samo-
stana opravljanju sodnih in drugih nalog na samostanskih posestvih, ki so
ležala »in provincia Obernburgensi«, se bolj nagibamo k drugi rešitvi. Iz
besedila listine je namreč potrebno domnevati, da sta se oba uradnika od-
povedala svojim pravicam na celotnem ozemlju, ki sta ga imela s svojo na-
logo v pristojnosti, in ne samo na enem delu, kar je Zadrečka dolina bila. V
tem primeru bi bilo gotovo to dejstvo v besedilu listine posebej izpostavlje-
no. To pomeni, da pojem »provincia Mosiri« pojmujemo predvsem kot
geografski pojem, ki je označeval področje Zgornje Savinjske doline, med-
tem ko moramo pojem »provincia Obernburgense« razumeti kot uprav-
ni pojem, ki je označeval vse samostanske posesti, ne glede na to, kje so le-
žale. Enak primer uporabe izraza »provincia Obernburgensi« predvideva-
mo tudi v listini, s katero je grofica Marjeta (rojena Vovbrška in vdova po
Leopoldu Žovneškem) leta 1286 podelila Gornjegrajskemu samostanu pa-
tronatske pravice nad faro v Braslovčah, dvor v Rakovljah, ki si ga je proti-
pravno prilastil njen pokojni mož in je pripadal samostanu, ter vrnila de-
setine pri Žovneku, ki jih je brat njenega moža Gebhard Žovneški pode-
lil samostanu kot povračilo za škodo, ki sta jo z bratom skupaj povzroči-
1273, december 28; objavljeno v: StUB IV, št. 497, 300. Prepis iz 17. stoletja v NALj KAL f. 82/50.
krat opravljal odvetniške naloge grof Viljem Vovbrški, medtem ko je v li-
stini iz leta 1248 Wulfing Letuški opravljal naloge upravitelja patriarhovih
in ne samostanskih posesti »in provincia de Moziri«. Že ob obravnava-
nju nastanka Gornjegrajskega samostana pa smo videli, da se je samostan-
ska posest na področju Zadrečke in verjetno tudi Zgornje Savinjske doli-
ne označevala z izrazom »provincia Oberburgense«.7 Ta pojem je nedvo-
mno (kar dokazuje tudi dikcija citirane listine iz leta 1273) označeval le sa-
mostansko posest. V listini je namreč deželski sodnik v Savinjski (marki?),
Hartnid iz Guštanja, v svojem imenu in v imenu kranjskega in savinjske-
ga glavarja Ulrika iz Hasbacha potrdil, da ima gornjegrajski opat izključ-
no pravico do vseh sodnih in ostalih pravic »per totam provinciam Ober-
nburgensem«. Tako smo lahko ugotovili, da je pojem »provincia Mosiri«
označeval tako samostanske kot patriarhove posesti na področju Zgornje
Savinjske doline, medtem ko pojem »provincia Obernburgense« označu-
je le samostanske posesti. Ni pa povsem jasno, ali so s tem mišljene posesti
le na področju Zadrečke doline, torej neposredno ob Gornjem Gradu, ali
pa so s tem pojmom mišljene vse samostanske posesti, tako v Zadrečki kot
v Zgornji in Spodnji Savinjski in v Šaleški dolini. Glede na dejstvo, da sta
se leta 1273 »Hertnidus dictus de Guettenstain iudex provincialis in Se-
unia« in »vir nobilis dominus Vlricus de Habspach capitaneus Carniole
et Marchie« odpovedala v korist gornjegrajskega opata in konventa samo-
stana opravljanju sodnih in drugih nalog na samostanskih posestvih, ki so
ležala »in provincia Obernburgensi«, se bolj nagibamo k drugi rešitvi. Iz
besedila listine je namreč potrebno domnevati, da sta se oba uradnika od-
povedala svojim pravicam na celotnem ozemlju, ki sta ga imela s svojo na-
logo v pristojnosti, in ne samo na enem delu, kar je Zadrečka dolina bila. V
tem primeru bi bilo gotovo to dejstvo v besedilu listine posebej izpostavlje-
no. To pomeni, da pojem »provincia Mosiri« pojmujemo predvsem kot
geografski pojem, ki je označeval področje Zgornje Savinjske doline, med-
tem ko moramo pojem »provincia Obernburgense« razumeti kot uprav-
ni pojem, ki je označeval vse samostanske posesti, ne glede na to, kje so le-
žale. Enak primer uporabe izraza »provincia Obernburgensi« predvideva-
mo tudi v listini, s katero je grofica Marjeta (rojena Vovbrška in vdova po
Leopoldu Žovneškem) leta 1286 podelila Gornjegrajskemu samostanu pa-
tronatske pravice nad faro v Braslovčah, dvor v Rakovljah, ki si ga je proti-
pravno prilastil njen pokojni mož in je pripadal samostanu, ter vrnila de-
setine pri Žovneku, ki jih je brat njenega moža Gebhard Žovneški pode-
lil samostanu kot povračilo za škodo, ki sta jo z bratom skupaj povzroči-
1273, december 28; objavljeno v: StUB IV, št. 497, 300. Prepis iz 17. stoletja v NALj KAL f. 82/50.
